Prvi vtis o Albaniji, ki ga dobi popotnik je ravno nasproten predstavam, ki jih ima. Ko nekomu poveš, da greš v Albanijo, se ti vsak nasmeji ali pa reče: 'Kaj boš delal v Albaniji, tam te bodo ubili.' Ko vidim, kako mišljenje o tej državi imajo ljudje, se nasmejim tudi sam. Seveda te strahote razlagajo zapečkarji, ki imajo potovanje v državo, kjer je še pred petindvajsetimi leti teror zganjal zloglasni diktator Enver Hodža, za največjo avanturo. Albanija ima trenutno okrog 3.600.000 prebivalcev in najmlajšo populacijo prebivalstva v Evropi.
Glavno mesto, z enim milijonom prebivalstvom, se zelo razlikuje od ostalih mest po državi ter mest po Evropi. Promet je zelo kaotičen, vsi vozijo en preko drugega, semaforjev sploh ne upoštevajo in še neprestano trobijo. Spominja me na promet v Indiji, ampak zanimivo: nihče za volanom ni živčen! Albaniji radi rečejo tudi dežela mercedesov, saj je 80 % vozil v državi izdelanih v tej tovarni od letnika 1985 naprej. Nekdo mi je dejal, da je to zaradi (nekdaj) slabih cest, mercedesi pa so trpežni avti. Po številu prebivalcev ima Albanija največ mercedesov na svetu, še celo kombiji, avtobusi ter ostala vozila so te znamke. Center Tirane je trenutno eno samo veliko gradbišče, tuj kapital prihaja iz zalivskih držav, kot so Savdska Arabija, Kuvajt ter ostale. Znamenitosti Tirane so Skenderbegov trg iz katerega vodijo vse glavne ulice; 30-metrski urni stolp Sahat-Kulla; mošeja Hadžija Et'hem Bey; zgradba Centralnega komiteja; Kulturni center (piramida) - bivši mavzolej Enverja Hoxhe (zaprt in v propadanju); državna banka; opera; spomenik narodnega junaka Gjergja Kastriotija – Skenderbega sredi glavnega trga, arhitektura moderne cerkve Kisha Katedrale (z mozaikom matere Tereze) in Narodni zgodovinski muzej. Albanci so potomci Ilirov, visoko razvite kulture iz časov starih Grkov, Bizantincev in Rimljanov.
Pot sem nadaljeval v srednjeveško mesto Kruja v bližini Tirane, ki je bilo prestolnica Albanije v 15. stoletju. To mesto je za Albance še posebej pomembno, saj je od tu vladal njihov narodni heroj Gjergj Kastrioti Skenderbeg, ki se je 25 let uspešno bojeval proti Turkom in s tem ubranil evropsko civilizacijo pred turškimi grožnjami. Skenderbeg je umrl leta 1468 in Albanija je deset let kasneje padla pod turško oblast. Mesto leži na hribu Sari-Saltiku in ponuja obiskovalcu lep razgled na veličastne gore in nasade oljk. Znamenitosti so značilne albanske hiše, Skenderbegov konjeniški spomenik, bogat turški bazar (ki je prava paša za oči z bogato ponudbo izdelkov domače obrti) in grad - trdnjava kjer se nahaja izjemno zanimiv muzej o narodnem heroju Skenderbegu. V trgovinah ter na bazarjih je mogoče kupiti spominke od lokalnih prebivalcev, ki ponujajo spomenike Skenderbega, nepogrešljivega konjaka Skenderbega ter bunkerje, ki imajo funkcijo pepelnika.
Največja atrakcija za popotnika so ravno bunkerji, ki so vidni po vsej državi. Razmetani so vsepovsod, saj nekdanji voditelj Enver Hodža očitno ni imel ravno pametne vizije postavljanja bunkerjev. Gradil jih je od leta 1950 vse do svoje smrti leta 1985, saj se je želel zaščititi pred morebitno invazijo, do katere nikdar ni prišlo. Bunkerji so težki po pet ton in danes po večini propadajo, saj so zaraščeni z zemljo in s travo. Nekateri so iz njih naredili trgovine, drugi jih imajo za hiše, pastirjem pa služijo za ovce. Albanija namerava v prihodnosti uničiti okrog 300.000 bunkerjev. Nemški študentje so dobili idejo, da napravijo iz njih prenočišča, kot so Youth Hostli.
Berat je eno najlepših muzejskih mest v Albaniji, ki mu pravijo tudi mesto tisočerih oken. Leži pod mogočno goro Tomorr. Obkroža ga čudovita okolica, posejana z oljčnimi in češnjevimi nasadi. Mesto, ki je sestavljeno iz treh delov, so ustanovili pripadniki ilirskega plemena Dezareti v 5. stol. pr. n. št. Mesto je pravzaprav v celoti muzej in velja za eno najlepših in najslikovitejših mest v Albaniji (delo albanskih umetnikov, kot so Onufri, Nikolla, Qipriot, Cetir). Stari utrjeni del obdaja masivno obzidje s 24. stolpi. Znotraj obzidja se nahaja 20 cerkva, največja med njimi je sedaj muzej pomembnega albanskega slikarja iz 16. stoletja, Onufrija, znanega po mojstrskih ikonah. Od leta 2008 je mesto na seznamu UNESCA.
Slikovito mesto Gjirokastër imenujejo tudi mesto tisočerih stopnic in navdušuje s svojo edinstveno arhitekturo. V celoti je pod zaščito Unesca. Mesto moramo spoznati na sprehodu po ulicah, bazarju in občudovati prekrasno arhitekturo trinadstropnih kamnitih hiš iz 19. stoletja. V središču mesta se nahaja spomenik Mehmedeu. Nad mestom dominira mogočna trdnjava - grad iz 6. stol., ki je dolga stoletja služil kot zapor, danes pa je tukaj vojaški muzej z zbirko starih topov in pušk (na dvorišču gradu je na ogled tudi zrušeno ameriško vojaško letalo). Nudi tudi čudovit panoramski razgled. Ko sem si ogledoval trdnjavo, se je pojavilo veliko lepih deklet – izkazalo se je, da so imele avdicijo za izbor Miss Albanije, ki je tisti čas potekal v Gjirokastru. Mesto pa je znano tudi po tem, da se je tukaj rodil komunistični voditelj Ervin Hodža. V njegovi rojstni hiši je danes etnografski muzej z značilnimi spalnicami, sobami za goste, jedilnico, nošami. Na zgradbi nikjer ne piše, da bi se tukaj rodil on, saj ga ljudje nimajo ravno v lepem spominu.
Albanija je danes še nerazvita država, kjer lahko še vedno doživimo drugačnost in zanimivosti, ki jih drugje ne vidimo. Albanci svojo državo imenujejo Shqipëria, kar pomeni zemlja orlov, katerega simbol je tudi na državni zastavi. Albanija je bogata s peščenimi in skalnatimi plažami, mogočnimi gorami, divjimi rekami, bogatim rastlinstvom in veliko jezeri ...
Albanija naj obiščejo tisti, ki si želijo od blizu spoznati, kaj se skriva za stereotipom revne, nedostopne dežele, ki jo je obiskalo bolj malo zahodnih oči. Ta stereotip je danes bolj mit kot resnica, a prav zaradi tega ima potovanje v Albanijo še pridih pustolovščine. Sicer se v zadnjih letih dežela skokovito turistično razvija in Albanci skušajo ujeti del turističnega trga. Prav zaradi tega je sedaj pravi čas za obisk te balkanske države.
