Prijavi se na spletni časopis in novičke

2017

2016

2015

2014

2013

2012

2011

2010

2009

2008

 
September 2017
Garczynska Anna
Psiholiginja, Prostovoljka
garczynskaa@gmail.com

Spoznajte Adrianno
Au pair program je zagotovo izkušnja, ki lahko spremeni življenje, pa naj bo to prosto leto med študijem ali pa priložnost, da izpiliš tuj jezik. Na karierni tržnici sem spoznala Adrianno in takoj me je zanimala njena zgodba. Preživi svoje poletje malce drugače in spoznajte nov jezik, kulturo ter postani au-pair.


1. Kako se je vse začelo? Od kod je prišla ideja? 
Nisem želela iti po isti poti, kot moji sovrstniki – torej končati študij in se zaposliti pri velikem podjetju. Začela sem iskati priložnosti v tujini in prijatelj mi je povedal o programu au-pair. V tistem trenutku je zame to zvenelo popolno. Zanimal me je svet, bila sem radovedna. Agencija mi je pomagala najti družino in 5 dni po diplomiranju sem poletela v Švico.

2. Kako naj iščem ponudbe au-pair družin? Priporočaš agencijo ali iskanje preko spletnih strani in skupin na družbenih omrežjih?
Pregledala sem kar nekaj spletnih strani in izbrala najbolj privlačno. Bila je spontana odločitev, nisem spraševala po mnenjih ali brala veliko ocen.

3. Kaj moremo upoštevati, ko iščemo gostiteljsko družino? 
Najprej moramo preveriti, kje družina živi. Na kmetiji sem preživela mesece. Zavedala sem se, kje je moj gostitelj, vendar se nisem zavedala, da bo vse tako odmaknjeno od sveta. S svojo izkušnjo sem vseeno zadovoljna, saj imam pustolovski duh in sem odprta do novih in ekstremnih pogojev, vendar vsi niso za vse. Preveri, kje boš živela, prosi za fotografije, beri o kraju in si pridobi vse informacije. Misli tudi, koliko otrok boš pazila. Tvoje udobje je pomembno, ne zadaj si preveč. Z družino se pogovori o svojih urah in prostih dnevih. Pozanimaj se tudi, kakšne službe imajo člani družine. Na tem potovanju boš se razvijala in rastla.


4. Kako dolgo si iskala pravo gostiteljsko družino? 
Okoli tri mesece. Poznam pa tudi dekleta, ki so družino iskala okoli leto, vse je odvisno od sreče in tvojih pričakovanj.

5. Čemu se izogibati in čemu posvetiti pozornost, ko kontaktiramo agencijo ali družino? 
Vprašaj agencijo, če so družino preverili, če so že imeli au-pair varuške in ali lahko kontaktiraš druge varuške, ki so pri družini delale. Med pogovorom na Skypu posvetite pozornost njihovim odnosom, staršev z otroki, pa tudi vašim odnosom z njimi. Razmisli, ali bi se pri njih lahko počutila udobno. Počutiti se moraš, kot da je to tvoja družina. Povprašaj, kakšno je njihovo gospodinjstvo, njihov urnik, šola, avto, kuhanje itd.

6. Kako poteka sporazumevanje? Lahko postaneš varuška, če je tvoje znanje jezika na ravni A1?
Vse je odvisno od družine. Pomembno je, da poznaš vsaj osnove jezika. Sama sem znala angleško in nekaj nemščine. Moji otroci so govorili švicarsko. Pogovarjali smo se v nemščini, angleščini, poljščini, po švicarsko in z rokami.

7. Zakaj si izbrala Švico?
Zelo rada imam gore. To je bil glavni razlog. Živela sem skoraj na vrhu gore z izjemnimi razgledi. Zares dih jemajoča pokrajina.


8. Katero stvar si si najbolj zapomnila na tvoji au-pair izkušnji? 
Nikoli ne bom pozabila celotne izkušnje ali obžalovala, da sem si vzela prosto leto. Spominjam se mojih učnih ur nemščine. Spoznala sem življenjske prijatelje in se veliko naučila. Sem sem potovala z gondolo. Gore okoli mene so mi dale izjemen občutek, dale so mi navdih in moč. 

9. Na koliko otrok si pazila?
Pazila sem na 3 otroke, na punco in dva fanta. Punca je imela 8 let, fanta sta bila stara 6 in 10.

10. Kaj je bila najtežja stvar skozi tvojo izkušnjo? 
Jezikovne ovire. Včasih se je bilo zelo težko sporazumevati, saj sem pazila na zelo impulzivne in živahne otroke. Situacije so zahtevale hitre rešitve, ki jih nisem mogla narediti tako, kot sem želela.


11. Kaj te je najbolj presenetilo v švicarskem življenjskem slogu? 
Ljudje so sproščeni, mirni in nikoli ne hitijo. Morda zato, ker so dobro organizirani. Celo vlaki in avtobusi so točni in če recimo vlak zamuja, bo tam čakal nadomestni avtobus. Železniški sistem po celotni državi je izjemen. Občudovala sem tudi njihovo zdravstvo. V lekarni lahko najdeš zdravilo za skoraj vse. Prav tako sem se zaljubila v švicarsko čokolado in mleko (moja gostiteljska družina je imela krave in mleko je bilo tipično za zajtrk). Omeniti moram tudi šport. Večina ljudi trenira kakšen šport. Lahko hodiš v hribe, kolesariš, se ukvarjaš z vodnimi športi, smučaš ali deskaš. Vse je zelo dostopno. 

12. Kakšen je bil tvoj vtis glede tvoje družine? Ste se dobro razumeli? 
Moja gostiteljska mama je bila zelo prijazna in ljubeča. Z njo sem se lahko pogovorila o vsem. Bila je mati samohranilka. Že od začetka sva se razumeli. Takoj, ko sem imela kakšne težave z otroki, je bila na moji strani in mi pokazala, da imam avtoriteto. 

13. Si opazila kakšne razlike v vzgoji otrok med Poljsko in Švico? 
Starši toliko ne razvajajo otrok. Ne dobivajo toliko daril. Namesto tega se igrajo v gozdu in veliko časa preživijo zunaj. Všeč mi je bil tudi izobraževalni sistem v Švici. Otroci imajo različne aktivnosti in jih spodbujajo h kreativnim načinom učenja. Čudovita pokrajina prav tako pride prav pri zabavanju otrok.


14. Kaj je bolje – potovati, ko si star med 18 in 25, ali ko si starejši?
Mislim, da ima vsak svojo pot. Poznam veliko deklet različnih let, ki so potrebovale spremembo v življenju. Starost ni bila ovira, da bi se poskusile v tem programu. Nikoli ni prepozno. Če si starejši, boš tudi večja avtoriteta otrokom. Zabavno je in uživati moraš v izkušnji, če imaš priložnost, da greš. Napačne odločitve ni.

15. Kaj pa poznanstva in prijatelji? Kako si se spopadala z osamljenostjo? Si spoznala kakšne druge au-pair varuške na območju? 
Oh. O tem bi lahko govorila ure in ure. Živela sem v majhni vasici in nisem našla sovrstnikov. A k sreči je bilo blizu majhno mesto in tam sem spoznala veliko prijaznih ljudi. Tam sem imela zelo aktivno življenje in nisem bila osamljena. Zvečer sem se s svojo družino pogovarjala preko Skypa. Naokoli nisem spoznala nobenih varušk, a sem rada potovala, tako da sem spoznala nekaj varušk v drugih mestih. Med prostim časom sem šla na vlak in se dogovorila, da se spoznam z dvema drugima au-pair varuškama. Spoznala sem češko dekle v Luzernu in madžarsko dekle v Zurichu. Prav tako sem se s puncami pogovarjala preko Skypa in Whatsappa. Tako da je vedno nekaj podpore, če se počutiš osamljeno.


16. Slišala sem še za dve alternativi varuške, ki nista au-pair. Ti možnosti ne ponujajo nastanitve z družino ali jezikovnega tečaja. Prva (v angleščini nanny) je običajno varuška za polni delovni čas (6 do 8 ur), kuha in čisti ter preživlja čas z otroki, ko so starši v službi. Druga opcija varuške (v angleščini babysitter) je običajno varstvo otrok, ko pridejo s šole, zvečer ali za vikende. Glavne naloge so varstvo otrok, igranje z njimi in uspavanje. Misliš, da lahko tudi takšna služba tako spremeni življenje, kot če si au-pair varuška? 
Odvisno, kaj želiš odnesti od izkušnje. Au-pair je zelo unikatna pozicija, saj živiš z družino. Imeli te bodo za člana družine, izkusil boš kulturo s prve roke, izboljšal svoje jezikovne zmožnosti. Lahko raziskuješ nove kraje, naravo, mesta. Imaš mnogo priložnosti. Družine so zelo prijazne, včasih te peljejo s seboj na počitnice ali ti dajo svobodo, da izkoristiš druge priložnosti. Če delaš kot navadna varuška, je to druga stvar. Iz tega dobiš druge stvari. Au-pair prejema žepnino, a namen je bolj kulturen.


17. Priporočaš drugim, da postanejo au-pair varuške? 
Seveda. To bi priporočala vsakemu, ki išče spremembo, nove perspektive, pustolovščino, prijatelje ali pa če želi izboljšati kak tuj jezik.

18. Imaš še kaj za dodati, zadnje misli?
Vzemi, kar ti da življenje. Bodi hvaležen za vsako priložnost, ki jo dobiš. Sodelovanje v programu au-pair je lahko velika lekcija.