Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Zanimive zgodbe Amerika

Dežela sproščenega, a paranoičnega hitenja

»S 16 leti lahko voziš avto, pri 18 kupiš svojo prvo pištolo, ampak piva ne smeš spiti do 21. rojstnega dne. Dobrodošle v Ameriki!« je uslužbenka na recepciji pozdravila 19-letni dekleti z Danske, ko sta ju prosili za brezplačen kupon za šampanjec v hotelskem baru, a ostali praznih rok. Tretja največja država na svetu, v kateri se mešajo raznovrstne kulture sveta, ponuja slikovito paleto naravnih lepot in številnih za človeštvo izjemno pomembnih znanstvenih izumov. A hkrati območje s 310 milijoni prebivalcev vedno znova postreže s kopico nerazumljivih, včasih celo komičnih absurdov.
Vsebina
Preden se odpravite v ZDA je potrebno izpolniti spletno vlogo, na kateri vas ameriške oblasti sprašujejo, ali ste bili kdaj aretirani, vpleteni v vohunstvo, sabotažo ali genocid, ste bili med 2. svetovno vojno povezani z nacističnimi pregoni, oddani v samico, morda vstopate v državo, da bi se vključili v kriminalne dejavnosti ... Ko pravilno, torej z zanikanjem, izpolnite elektronski obrazec in na koncu potrdite, da se odrekate vsem svojim pravicam, vam Američani odobrijo vstop. Ob pristanku na severnoameriški celini vas fotografirajo, vzamejo odtise vseh desetih prstov in skenirajo zenice. Da bi se zaščitili pred teroristi …

V trgovino po kruh in ... pištolo?

»A to je normalno?« po sedmih dneh raziskovanja zahodne obale zbodem vodiča Erica, potem ko skupino popotnikov z nahrbtniki postavi pred veleblagovnico Walmart, da bi si okrepili zaloge hrane za nadaljevanje poti in jim namigne, naj pokukajo na oddelek za orožje, kjer si lahko kupijo pištolo. »Seveda, saj si v Ameriki!« pribije. »Vsekakor obstajajo neke zakonitosti, kako pridobiti orožje. Res je, da je skoraj vsakdo v ZDA oborožen. Tudi jaz sem. A tudi v Evropi je posedovanje orožja navada, le da je prebivalstva manj, in je v večji državi to toliko bolj izrazito,« je pojasnil. »No, mi ne kupujemo orožja v delikatesah. Nimamo običaja iz trgovine priti s štruco kruha in puško,« pikro pripomnim.

»Ne maraš Amerike, kajne?« me vpraša Danka Stine. Všeč mi je raznolikost pokrajine, čudoviti nacionalni parki, mešanica kultur, jezikov, kulinarike, parki, študentski kampusi, veličastne knjižnice, stolpnice, za katere se ponekod zdi, da se dotikajo neba. Občudujem to ameriško vrlino, da iz vsake stvari znajo narediti spektakel. Na trenutke se zdi, kot bi menjal filmske prizore. Všeč mi je ta veliki mestni vrvež in tišina bogate narave. Tovrstna miselnost pa vse manj ...

Rušenje tabujev

»Mi smo tisti, ki sprožamo vojne. Tudi Jugoslavijo smo razkosali. Oprostite nam za to,« nas je na podzemni v New Yorku nagovoril moški srednjih let potem ko je skušal razbrati v katerem jeziku se pogovarjamo. »Slovenščina, pravite? Je Zagreb v vaši državi? Spomnim se Tita,« je nizal asociacije in zrušil naš prvi tabu o nevednih Američanih.

Prijetno presenečenje v državi je bila razgledanost gospoda iz Berkeleyja, ki je na pogled štel kakšnih 60 let. »Slovenija, pravite. Nekoč severni del Jugoslavije. Glavno mesto je Ljubljana. Imate majhen del Jadranskega morja,« je pripovedoval. V Sloveniji je bil dvakrat, zato je tudi vedel kam umestiti državo na zemljevidu. »Veste, večina Američanov je preprosto povedano neumnih. Mislimo, da smo najbolj pomembni in znanja o drugih ne potrebujemo. Sami sebi smo zadostni. Najbolj me žalosti, da pogled večine sega le znotraj meja lastne zvezne države. Le 20 odstotkov Američanov ima potni list, to vam pove vse. Ljudje obstanejo na enem mestu,« je potožil.

(Pre)hiter življenjski ritem

Po razpadu Jugoslavije, ko so se številni narodi razmahnili po svetu, je marsikdo obrnil nov list s prihodom v ZDA. Denimo v New York. »Prihajam iz Sarajeva. Tu živim zadnjih 12 let. Pred tem sem bivala v Nemčiji,« je potem ko je postregla s čevapčiči v lepiniji s kajmakom in Cockto, pojasnila natakarica v bosanski čevabdžinici v Queensu. »New York povzroča zasvojenost. Razpoloženje v mestu očara. Ampak to ni Amerika, bolj podoben je Evropi,« je spregovorila o življenju v mestu, ki nikoli ne spi.
Z drugačnimi vtisi je ZDA doživel 24-letni Francoz, ki se je v Las Vegasu mudil na službeni poti. »Amerika je super! A življenjski slog mi nikakor ni všeč. Vsa hrana je umetna. Naj mi še kdo omeni dietno kokakolo ali sodo, pa bom začel kričati. Način prehranjevanja je škodljiv in mi ne ustreza. In ves čas nekam hitijo, v stvareh ne znajo uživati,« je stresel iz sebe svoje vtise.

Ah, kakšna pravila neki!

A mnogi so v tem hitrem ritmu našli svoj raj. »Reci, da se šališ,« me izpod obrvi pogleda natakarica v hotelskem baru v mestu angelov, ko ji pod nos pomolim kupon za brezplačen kozarec šampanjca in osebni dokument, da bi dokazala svojo polnoletnost. Debelo jo pogledam. »Tudi jaz prihajam iz Slovenije,« angleščino zamenja s slovenščino. V ZDA je štiri leta. Dela na črno, biva na črno. Delovna viza ji je že zdavnaj pretekla. Amerika ji je všeč predvsem zaradi sproščenosti. »Ah, kakšna pravila neki! Tu se nihče za nič ne sekira. Sploh pa Američani ne komplicirajo za prazen nič, kot to počnete v Evropi,« je dejala. Zdravstvenega zavarovanja nima, vozi brez vozniškega dovoljenja in z ukradenimi registrskimi tablicami. »Vsi delajo tako. To je normalno,« je razkrila.

ZDA so čudovite, tovrstne zgodbe neprecenljive, a tista Amerika, o kateri sanjamo mi, je – če si sposodim misel pri eni od intervjuvank – prav tu, v Evropi in ne tam, kjer mislimo, da je ...
 
Mojca Finc

Sorodni članki

Rezervirajte oglede, zanimivosti in znamenitosti 10% ceneje

Prijava