Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Irska, zelena dežela – 1. del

Irska že mnogo let privlači mnoge popotnike iz vsega sveta, v zadnjih letih je teh še več, saj dober glas vseeno seže v deveto vas. Ljudi, energije in gostoljubnosti države se pač ne pozabi kar tako.

Vsebina

Ko pomislimo na Irsko, je naša prva asociacija zelena barva, kmalu zatem pa viski, pivo ter veseli in prijazni ljudje. Mogoče pomislimo tudi na irske škrate, ki so znani po vsem svetu in nam prinašajo srečo in denar. Vsi poznamo zgodovino Irske, ki je bila težavna in spremenljiva, vendar lahko kljub temu rečemo, da so ljudje ohranili ljubezen do države in predvsem do svoje glasbe. Irska glasba je zelo posebna, Irci pa so zelo ponosni nanjo, saj jo lahko slišimo v vsakem baru, trgovini s spominki ali celo v trgovinah z živili. Irsko imenujejo tudi dežela učenjakov in svetnikov, saj je rojstni kraj mnogih pisateljev in pesnikov. Potovanje na Irsko je bilo moje prvo samostojno potovanje, kar pomeni tudi veliko skrbi, saj še postopkov potovanja nisem popolnoma poznala, a izkazalo se je, da je bila moja skrb popolnoma odveč. Ljudje so gostoljubni, pripravljeni pomagati na vsakem koraku in zagotovo najbolj prijazni ljudje, kar sem jih kdaj srečala.

Zgodovina Irske

Irska ima nekaj več kot štiri milijone prebivalcev, od teh jih 1.200.000 živi v Dublinu, glavnem mestu Irske, ki sem ga obiskala jaz, in njegovi okolici. Dublin ima bogato zgodovino, saj arheološki ostanki kažejo, da so bila ljudstva na tem področju naseljena že 7.500 pred našim štetjem. Kasneje so se naselili Kelti, Vikingi, nato pa se je začela bitka osvajalcev. V Dublinu je bil ustanovljen tudi prvi irski parlament, ustanovili so tudi kolidž, nato pa jih je hudo prizadela kuga. Mesto si je dokončno opomoglo v 18. stoletju, zgrajene so bile mnoge zgradbe, ki danes dajejo dušo Dublinu – parlament, trg Merrion in za prebivalce najbolj pomembna zgradba – tovarna Guinness.

Prihod v Dublin


Že iz letala, ki je bilo mimogrede prav tako zeleno, smo lahko ugledali zelenost Irske. Vsi smo mislili, da je to le kliše, le kako bi lahko trava in pokrajina bili bolj zeleni kot pri nas, vendar je res. S spuščanjem letala je tudi moja vznemirjenost naraščala in končno sem stopila na trdna, zelena irska tla. Sledila je le še enourna, skoraj brezplačna avtobusna vožnja do centra Dublina, iskanje hostla in prispela sem na svoj cilj. Seveda ne bi šlo brez zapletov, saj mesto nima označenih ulic. Vsaj s številko ne, vendar so zato tu ljudje, ki ti pomagajo. Na vsakem koraku lahko najdemo center za (izgubljene) turiste z brezplačnimi zemljevidi mesta in ljudmi, ki te usmerijo na pravo pot. Izbira hostla je ključna, in če izbereš pravega, se lahko raziskovanja Dublina vsak dan lotiš kar peš, prav tako pa večina že tako poceni hostlov ponuja zajtrk »all you can eat«, kar pomeni manj zapravljanja za hrano in več za vstopnine ali za pohod v eno izmed številnih trgovin s spominki. Center Dublina je majhen, O'Connell Street je njihova glavna ulica, na kateri lahko najdemo glavne trgovine in restavracije. Ulico zaznamuje tudi »The Spike«, srebrn stolp, ki je viden skoraj iz kateregakoli kotička Dublina in je uporaben tudi za turiste, saj se tako praktično ne moreš izgubiti. Iz te ulice je prelep tudi pogled na številne mostove, ki so pot čez reko Liffey.

Trinity College

Znamenitost, ki sem jo morala v Dublinu obvezno obiskati, je bil tudi Trinity College. Ustanovila ga je kraljica Elizabeta leta 1592 z namenom, da bi Irce rešila revščine in slabih navad, ki so jih pridobili s šolanjem v Franciji ali Italiji. V njem je shranjena tudi znamenita knjiga Book of Kells iz leta 800, ki s svojimi keltskimi ilustracijami in okrasi še zdaj velja za eno najbolj zapletenih in nenavadnih del. V kolidžu lahko najdemo tudi center Oscarja Wilda, irskega pisatelja, katerega spomenike lahko v Dublinu najdemo na skoraj vsakem koraku. V Trinity College so študirali mnogi znameniti pisatelji in pesniki, med njimi tudi Samuel Beckett, Bram Stoker in Jonathan Swift. Kolidž krasijo mnogi spomeniki umetnikov, znanstvenikov in drugih, ki so tukaj študirali. Očara nas s svojo mogočno arhitekturo, v njem pa se skriva tudi majhen park. Ne morem zanikati, da sem po obisku kolidža obiskala njihovo spletno stran in se pozanimala, ali sprejemajo študente programa Erasmus tudi z naše univerze. Čeprav nimamo take sreče, si je Trinity College vseeno vredno ogledati.

Sorodni članki

Rezervirajte oglede, zanimivosti in znamenitosti 10% ceneje

Prijava