Kakšni so prvi vtisi sedaj, ko sta zaključila turo po Sloveniji? Je bilo vse, kot sta pričakovala?
Carolyn: Bilo je veliko več, kot sva pričakovala. Sedaj, ko sva zapustila Slovenijo, jo že pogrešava. Kamorkoli se obrneva tukaj na Hrvaškem, naju spominja na reči, ki sva jih imela, doživela v Sloveniji in jih pogrešava. Neverjetno prijazne, gostoljubne ljudi, dobre cene in spektakularno raznolikost pokrajine.
Tyler: Kar je zanimivo v Sloveniji je, da tudi na popularnih turističnih destinacijah ni množic turistov. Po eni strani sva neizmerno uživala v neobljudenih krajih, a po drugi strani sva želela tudi promovirati najino potovanje. Je nekakšen 'catch-22': imela sva se super, ker nisva bila ves čas obkrožena z množico ljudi, a bi si kljub temu želela več turistov.
V pripravi je prvi in edini turistični vodič za kolesarje po Sloveniji. Kako napreduje? Kdaj ga lahko pričakujemo?
Tyler: Še vedno zbirava in urejava informacije. Pričakujeva, da bo končan do pozne pomladi 2014. Takšen je načrt. Osredotočila pa se bova na kombinacijo kolesarskih poti in turističnih informacij. Torej, to ne bodo samo zemljevidi s kolesarskimi turami, ampak bo veliko informacij in nasvetov o tem, kaj pričakovati, ko prispeš na določeno mesto, kaj si ogledati, skriti kotički, predlogi, v katerih
hostlih prespati… Sedaj pospešeno delava na vodiču in sva vedno zainteresirana za partnerstva in investitorje, ki bi kakorkoli pripomogli k izidu vodnika. Meniva, da to lahko le koristi promociji Slovenije.
Bi rekla, da je Slovenija dobra destinacija za kolesarje? Ali je, tako kot večinoma slišimo, zgolj tranzitna država?
Tyler: Menim, da je trenutno oboje, a vseeno več kolesarjev zgolj prečka Slovenijo, saj so informacije razdrobljene in nepopolne. Ni nekega centra, kjer bi bile zbrane informacije o vseh kolesarskih poteh in turistični ponudbi. To je, če ne govoriš slovensko. Prav zato sva se tudi odločila, da se lotiva
vodnika. Kot tujca sva izredno težko prišla do informacij, a je čudovita dežela za kolesarjenje. V prihodnosti, z učinkovitim marketingom in pravimi informacijami, bo odlična destinacija in ne zgolj tranzitna država.
Carolyn: Četudi je le tranzitna država, so možnosti, da kolesarji ostanejo več kot zgolj dan ali dva. Na primer, midva sva naredila čudovito turo iz Maribora na Ptuj, nato do Brežic in na reko Kolpo. Tudi to je način, kako prečkati Slovenijo, a ob tem vidiš druge dele države. V tem delu Slovenije se skrivajo čudovite vinske kleti, mirna reka Kolpa je super za oddih in najdejo se samotni kotički ter odlične poti za kolesarjenje.
Koliko kilometrov sta naredila po Sloveniji? Slovenija je gorata država. Bi jo priporočala tudi manj izkušenim, pripravljenim kolesarjem?
Carolyn: Najin cilj je bil 3.000 kilometrov in ko sva zaključevala pot po Sloveniji, sva naredila okoli 3.400 kilometrov. Skušava se držati stranskih, manj prometnih poti, kar nama je v Sloveniji dobro uspevalo.
Tyler: A res ima Slovenija hribe? Seveda moraš biti pripravljen za Slovenijo, a mislim, da večina kolesarjev to vidi kot prednost, saj je polna izzivov in jo obdaja izjemna lepota.
Carolyn: Za vsak vrh, ki ga dosežeš in za ves trud, ki ga vložiš, te čaka nagrada. To je, kar imamo kolesarji najraje: čudovit razgled, kraj, ki je vreden ogleda… A so območja, kjer vzponi niso tako strmi in zahtevni v vzhodni Sloveniji. Za vsakega se najde primeren kraj za kolesarjenje.
Katera regija je naredila največji vtis na vaju? Preden sta se odpravljala na pot, sta dejala, da hranita najboljše za na konec. Je bila Gorenjska?
Tyler: Tako sva navdušena nad celotno državo, da je težko reči. Največje presenečenje je bila pot do Jeruzalema in Goričko. Skratka severno-vzhodna Slovenija. Čudovita pokrajina, gostoljubni ljudje.
Carolyn: Vsak kraj ima drug šarm. Všeč nama je bila tudi Bela Krajina, dolina reke Soče je polna energije in čiste vode, nad neverjetno Logarsko dolino se dvigajo ogromni vrhovi gora. Tudi Goriška Brda in Kras so bili izjemni. Rekla bi, da bi najljubše kraje izbrala glede na letni čas: poleti se je najbolje muditi v gorah, saj je drugod vroče; Kras in slovenska Istra sta čudovita jeseni. Vsaka regija nudi veliko.
Kaj pa ljudje? Ko kolesarita, imata veliko stikov z domačini. Kaj bi rekla o Slovencih? Sami namreč velikokrat nimamo takšnega mnenja, kot vidva, da smo gostoljubni, prijazni in ustrežljivi.
Tyler: To je relativno. Če Slovenijo primerjam z drugimi kraji, je zelo gostoljubna dežela. Midva sva turista, zato na naju gledajo drugače kot na domačina. Da to drži, sva izkusila na lastni koži. Recimo, ko Carolyn v trgovini ni znala stehtati zelenjave, jo je prodajalka neprijazno nahrulila. A ko je videla, da je tujka, se je vrnila in ji pomagala. Kot turist si drugače obravnavan. Dobra stvar pa je, da skoraj vsi govorijo angleško, tako da nisva imela problema s komuniciranjem. Spoznala sva veliko kolesarjev, ki so se prav tako strinjali, da je komunikacija v angleščini super.
Bi z našimi bralci delila kakšno zanimivo zgodbo, ki se vama je pripetila na poti? Na blogu sem videla, da sta jedla češnje v Brdih, povzpela sta se na Vršič, okušala odlična vina, se z naloženimi kolesi peljala z gondolo…
Tyler: Severovzhodni del Slovenije naju je očaral, saj nisva vedela, kaj pričakovati. Lepota pokrajine in gostoljubni ljudje … bilo je čudovito. In slovenska Istra! Tam sva bila avgusta, a je bilo peklensko vroče, tako da nisva mogla početi ničesar. Nato sva se vrnila v sredini septembra in bilo je odlično. Mogoče tudi zato, ker sva iz Postojne kolesarila v največjem nalivu. V Postojni je bilo tako mrzlo in deževno, a tako prijetno toplo in sončno v Izoli, ki je očarljivo obmorsko letovišče.
Carolyn: V Sloveniji je vse potekalo tako gladko, saj sva bila povezana s turističnimi delavci in domačini. A tudi ko sva bila prepuščena sama sebi, nič ne izstopa kot grozljiva zgodba. Niti enkrat se nisva izgubila. Zame je bila največja dogodivščina kolesarjenje iz Maribora po Pohorski transverzali ter do Alp, Logarske doline in nato do Kamnika. Bila je pot, polna izzivov, z nekaj odličnimi vzponi. Ni tura za vsakogar. A če ste pripravljeni na izziv, boste navdušeni. Skoraj nič prometa, kolesarjev, niti ljudi. Samo dih jemajoči razgled nad gore, doline in majhne kmetije.
Kje sta spala? V hostlih Hostelling International? Kaj menita o standardih naših hostlov? Videla sem tudi, da sta bila prva gosta v novem Hostlu Bovec!
Tyler: Najine izkušnje s
HI hostli so zares odlične. Ja, res sva bila prva gosta v hostlu Bovec. Lastnika sta bila tako 'cool' in zares sva uživala tudi v njunem hostlu v Kopru. Prav tako nama je bil všeč Youth Hostel Celje in Youth Hostel Pliskovica.
Carolyn: Pliskovica na Krasu je neverjeten hostel. 300 let stara domačija v čudoviti majhni vasi. Okoli so super kolesarske poti. Bila je edinstvena izkušnja, še posebej hostel.
Tyler: Všeč nama je bil tudi Hostel MC Brežice in ljudje, ki hostel vodijo, so bili super. Nazadnje sva spala v Hostlu Alieti v Izoli. Bili so neverjetno ustrežljivi. Je prijeten hostel v centru Izole, par metrov od obale.
Carolyn: Nasploh sva bila navdušena nad standardom
HI Hostlov v Sloveniji. Osebje je bilo prijetno. Recimo Hostel Bovec, Alieti in Histria so majhna, družinsko vodena podjetja. Hostel Celje in Brežice sta obnovljena in nudita odlično možnost nastanitve v stilu mladinskih centrov. Kar je bilo prav tako fantastično poskusiti. HI je vedno znak za odlične standarde hostlov, kar se je izkazalo za resnično tudi skozi najino potovanje. Zanimivo je videti različne tipe hostlov, ki so pod dežnikom krovne organizacije. Veliko raznolikih možnosti skriva HI Slovenija.
Kakšno pa je bilo vreme na poti? Na Gorenjskem kar veliko dežuje. Kako se spopadata z vremenskimi izzivi?
Tyler: Kar se tiče vremena, sva imela večinoma sonce. Deževalo je le 4 ali 5 krat. Dan, ko sva kolesarila v največjem dežju sploh, je bil, ko sva se vračala iz Postojne v Izolo. Sicer, če se pripravlja na dež, ne greva na cesto. Se pa zgodi, da te dež pač ujame. S seboj imava opremo za dež, a ponavadi poiščeva kakšno kavarno, v skrajnem primeru avtobusno postajo.
Carolyn: Dež pride, a za njim vedno posije sonce.
Kaj bi, kot izkušena kolesarja, ki sta s kolesi prepotovala tisoče kilometrov po svetu, svetovala našim občinam glede kolesarjenja, kolesarskih poti ipd.?
Tyler: Menim, da bi bilo potrebno razmišljati nacionalno in ne vsaka občina kot posamezna enota. Trenutno je problem v tem, da ima vsaka občina po svoje označene kolesarske poti, a ni kohezivne, povezane mreže na nacionalni ravni. Menim, da bi bilo potrebno razmišljati o povezovanju; najprej na nacionalni, regionalni in šele nato na lokalni ravni. Označiti vse poti enako po celotni državi in informacije zbrati na enem mestu, ki bodo lahko dostopne tujcem.
