Tudi kužki radi potujejo

Z mojo psičko Lili sva vsak dan v gozdu, kjer hodiva po različnih poteh in včasih zaideva tudi na brezpotje.

Čeprav potujemo v domačem okolju, nas lahko presenetijo strme stopnice, ki so lahko velik izziv za kužka. V pasjih šolah učijo, kako se lahko izognemo neprijetnim situacijam.

Kužka po stopnicah ne vlečemo na silo. To lahko vzame kot slabo izkušnjo. Na poti s seboj vedno imejte vodo za kužka, tudi pozimi. Luže, ki jih tako privlačijo, lahko privedejo do bakterijske okužbe. Nikoli ne vemo, koliko časa voda že stoji tam in katere živali so pile iz nje.

Ravno tako kot pri lužah moramo biti pazljivi pri tekočih vodah. Lili obožuje vodo, vendar se v zimskem času izogibam takim potem. Mrzle tekoče vode lahko privedejo do podhladitve ali revmatičnega obolenja.

Še ob tako rutinskem sprehodu lahko polni žepi priboljškov popestrijo sprehod. Gozd je zabaven poligon, kjer zgradimo boljšo vez s psom. Naravo lahko izkoristimo za lepe fotografije, če pa zna kuža še kakšne trike, je lahko še toliko zabavneje.

Na podrtem drevju vadimo preskoke ali kužka s priboljškom speljemo pod deblo. Hodimo lahko po širokem deblu, saj je to dobro za koordinacijo telesa.

Kadar imava z Lili družbo, se ji skrijem v gozdu in ona me išče. To igro se naučite v pasji šoli.

V gozdu velja bonton. Pobirati je treba pasje iztrebke in imeti psa na povodcu, saj nikoli nismo sami. Majhne živali, kot so žabe ali močeradi, se mladim kužkom zdijo zanimive. Kuža se jih lahko dotakne, kar privede do zastrupitve. V taki situaciji je najbolje, da psu speremo gobček in poiščemo najbližjega veterinarja.

Hoja po gozdu s štirinožnimi prijatelji je prava pustolovščina. Včasih imam občutek, kot da se z volkom sprehajam po gozdu in skupaj odkrivava divjino.

Maja Holer