Jej, pleši in ljubi življenje

Natančneje, meseca julija sem se preko enkratne priložnosti programa HI Connect odločila za opravljanje prostovoljskega dela v administrativnem sektorju hostla Galileo Galilei v Valenciji, tretjem največjem španskem mestu. Hostel, izven poletja dom za študente, se nahaja v središču priznane Politehnične univerze, na pol poti med centrom mesta in neskončno peščeno plažo. Glede na dejstvo, da tekoče govorim špansko, je bil mesec obkrožen z špansko govorečimi sogovorniki edinstvena metoda za vajo in utrditev mojega znanja. Prav tako sem v prostem času odločno izkoristila vsak moment za odkrivanje znamenitosti, druženje z novimi prijatelji ter seveda sončenjem na znameniti plazi Malvarosa, ki se kot nalašč rima z besedo maravillosa, kar pomeni čudovito, in to tudi je. Moje delo v hostlu je zajemalo predvsem delo na recepciji ter animacija mnogih skupin otrok iz celotne Evrope, ki so preživljali poletje v Španiji s ciljem, da se učijo španščine in uživajo v objemu toplega sonca in morja. Klima, kakršna je v Valencii, je presenetljivo edinstvena, saj ni prevroče, prav tako pa je vedno možno občutiti hladen vetrič in širino morja, katerega temperatura predstavlja ravno pravšnjo osvežitev po napornem delovnem dnevu. 

 

V zameno za prostovoljsko delo sem brezplačno bivala v hostlu, imela dostop do neomejene količine hrane, ki je bila, kot si verjetno predstavljate, zelo okusna in sveža. Valencia je dom mnogih gastronomskih presežkov, denimo paelle, vsem poznane žafranovo rumene rižote z morskimi sadeži, ki izvira iz sredine 19. stoletja in danes slovi kot španska nacionalna zaščitena jed. Po paelli pa se prileze svež napitek z imenom horchata oziroma orxata, kakor jo imenujejo v valencijskem dialektu. Narejena je iz mletih mandljevih oreščkov, melone, sezama, ječmena in riža. Postrežena hladna, z obilico ledu sluza kot prvenstvena sopotnica med siesto, ki jo domačini definitivno imajo, in to vsak dan. Med 12. in 16. uro se zdi, kot da se svet ustavi, vsi se skrijejo v senco in klimatizirane prostore. Ta čas sem jaz raje izkoristila za odkrivanje mesta, kar trikrat sem šla v arhitekturno unikaten in s turkizno vodo obdano znamenito Mesto znanosti in umetnosti, kjer domujejo največji muzeji v Španiji, kar osem jih je, med drugim največji akvarij v Evropi. V Valencii je tudi največji biopark v Evropi, živalski vrt, ki se razteza na kar 10 hektarjih. Prvič sem imela možnost videti geparda, lemurje ter gorile.

 

 

Po vseh kilometrih, ki sem jih dnevno opravljala na žgočem soncu, sem se po osvežitev odpravila na največjo tržnico v Evropi, Mercado Central. Arhitekturno zaznamovana s stilom Art Noveau se je odprla leta 1928 in vse do danes ponuja neskončno ponudbo gastronomskih sestavin in jedi, med drugim jambon serrano, orchato, churrose in seveda paello. Vse predstavljene izkušnje sem doživela obdana z enkratnimi sodelavci in novopečenimi prijatelji, s katerimi sem v stiku se danes. Španci so res topli, dobrodušni, veseljaški in iskreno lepi ljudje. Življenje uživajo z maksimalno hedonističnim temperamentom in izkoristijo vsak vroči moment za druženje, ples in dobro hrano. Nočno življenje v Valencii je nesporno eno najboljših na Iberskem polotoku. Proste večere smo preživljali obdani z salso, regettonom in ledenimi koktejli na plesiščih mnogih barov in klubov ob mestnem pristanišču. Celoten mesec julij je minil kot blisk, kar je predstavljajo težko slovo od ekipe in celotne izkušnje. Vesela sem bila vseh trenutkov in dogodkov, ki so zaznamovali moje bivanje ne samo v hostlu, temveč v samem zgodovinskem mestu in zeleni okolici. 

 

Vsem nadobudnim prostovoljcem močno priporočam, da se vsaj enkrat odločijo za izmenjave, ki jih ponuja HI Connect. Ne samo, da vas bo utrdila, pridobljeno znanje in poznanstva nedvomno ponudijo obilico odprtih vrat v prihodnosti ter zagorelost do konca leta. Vsa moja pričakovanja so se uresničila in bila nadgrajena globoko v spomin. Totalno sem se navdala z znamenitim rekom Siesta y fiesta in vedno se bom spominjala svoje španske pravljice. Viva la Valencia!