Oktobra prejšnjega leta se je Kati Ollula odpravila na pot. 'Samo' po Aziji. Vzela je leto odmora v službi in se odločila izpolniti svoje sanje. Sicer je rojena in vzgojena v Helsinkih, kjer, ko ne potuje, dela za Hostelling International Finska. Verjetno ste že uganili, da so potovanja njena velika strast in, v povezavi s tem, tudi spoznavanje drugih kultur. Ko sva govorili, se je ravno mudila na Tajskem in ker za načrtovanje potovanja ni porabila ravno veliko časa, je težko reči, kam jo bo zanesla pot. Odločena je zgolj, da se bo ponovno vrnila v Indijo. Sicer pa nasvete stresa iz rokava: o potovanjih, zakaj so le-ta pomembna, kako je lahko potovati sam izjemna izkušnja in zakaj hostli niso zgolj za mlade.
Torej, kaj te vodilo do odločitve, da si se odpravila na pot? Kako se človek kar odloči in za leto dni gre po svetu?
»Ah, obožujem potovanja in vedno se mi je dogajalo, da na potovanjih čas vse prehitro mine. Ko sem odkrila možnost, da lahko vzamem leto dni dopusta, sem se to priložnost odločila zgrabiti. Potovanja so moja strast, potovanja me delajo srečno in moja velika želja je bila preživeti več časa v Indiji. Ne zgolj mesec ali dva. Sedaj se dogaja, sanje se uresničujejo. Živim svoje sanje.«
Je težko načrtovati potovanje za tako dolgo obdobje?
»Pravzaprav je zelo enostavno, ko veš, da imaš leto časa, ker imaš toliko svobode. Mislim, da je težje delati plan, če si časovno omejen in moraš najbolje izkoristiti čas. Seveda pa sem se mogla tokrat ukvarjati z zadevami, kot so oddaja stanovanja, poskrbeti, da bodo računi plačani, da imam dostop do internetnega bančništva in podobno. Ampak načrtovanje poti je enostavno, saj imam na voljo toliko časa.«
Kaj pa finančni vidik? Si dolgo varčevala za to potovanje oz. kako si ga omogočila?
»Moram povedati, da sem v tem primeru slab zgled, saj vsak mesec dobivam neke vrste plačo. Prav nobenih prihrankov nisem imela. Finska ima namreč čudovit sistem: ko si nabral najmanj 10 let delovne dobe, lahko vzameš največ leto dni dopusta. Moja organizacija mora moje mesto 'prihraniti' zame, a v času moje odsotnosti zaposliti nekoga, ki je v tistem trenutku brezposeln. Zaradi tega dobim od finske vlade vsak mesec nekaj sredstev, kar omogoča moje potovanje.«
Potuješ sama?
»Moj mlajši brat mi je delal družbo prve tri tedne. V bistvu do takrat še sploh ni bil potoval, zato sem ga povabila, naj se mi pridruži. A odkar je odšel domov, potujem sama. V bistvu vedno potujem sama, saj mi to omogoča svobodo. Načrtujem pa srečanje s prijatelji v Indiji. S to skupino smo po navadi potovali po Evropi, a smo se to leto odločili podružiti v Indiji.«
Kaj bi svetovala ženskam, ki bi želel potovati same, a enostavno nimajo poguma? Zadnje čase je veliko govora o nasilju nad ženskami, sploh v Indiji.
»Menim, da se ti nesreča lahko dogodi kjerkoli na svetu. Jasno je, da ko se enkrat zaveš te nevarnosti, te postane strah še bolj. A če ne veš… Kako jaz gledam na situacijo? Lahko se zgodi kjerkoli. Zagotovo ne bom dovolila tem ljudem, da bi preprečili moja potovanja. Držim pesti zase, da se mi na poti dogajajo zgolj lepe reči. Zavedam se, da se veliko ljudi sedaj obotavlja, ko pride do teme potovanj po Indiji in seveda jih popolnoma razumem.«
Kaj nate naredi največji vtis, ko se mudiš po tujih krajih? Kaj so tiste reči, ki so zate na potovanjih najpomembnejše?
»Zame je to vsakdanje življenje ljudi. Seveda obiščem tudi muzeje, a je zame veliko pomembneje videti način življenja domačinov, kako delujejo, kako zgleda njihov normalen vsakdan. Ure in ure lahko preživim v kavarni in zgolj opazujem mimoidoče. To mi daje največ zadovoljstva. A rada obiščem tudi naravo, obalo in gorati svet.«
Si imela priložnost obiskati kakšnega domačina na domu?
»Ja, prav tukaj, na Tajskem, sem spoznala nekaj domačinov, ki so me povabili k sebi domov. Pokazali so mi, kaj jedo, kako kuhajo, kaj počno doma… Pravzaprav nisem nameravala toliko časa prebiti na Tajskem, a ker sem spoznala toliko domačinov, sem ostala dlje in zares uživam.«
Kje na potovanjih prenočuješ? Na čem temeljijo tvoje odločitve, kje boš prespala? Rezerviraš vnaprej ali se odločaš spontano?
»Na Tajskem in v Kambodži sem spala v
HI hostlih. Kamorkoli že potujem, vedno rada prespim v HI hostlih. Seveda imam tudi
člansko izkaznico. Hostli, kjer sem bila do sedaj, so bili vsi zares odlični. Sploh v Bangkoku je velika izbira dobrih hostlov. Eden mi je zares prirasel k srcu in sem se vrnila kar dvakrat. In zagotovo me bodo še videli, saj se v tem HI hostlu počutim zares dobro.
Večinoma prenočitev rezerviram vnaprej. Potujem sama, zato želim biti brez skrbi, ko prispem v mesto. To mi je ljubše, sploh če prispem zvečer in mi ni potrebno iskati še hostla. Se pa lahko zgodi, da rezervacije niso možne. Sploh v majhnih vaseh, kjer turizem še ni tako razvit, je v veliko primerih potrebno prenočitev iskati, ko prispeš.
Ko pride do odločitve o izbiri hostla, sta zame pomembni lokacija in cena. Veliko pozornosti namenim tudi temu, kaj drugi gostje pišejo in pravijo o nastanitvi. Skrbno preberem izkušnje in mnenja, da dobim splošno sliko o hostlu. A ob branju mnenj se seveda zavedam, da ljudje po navadi objavljajo mnenja, ko s čem niso bili zadovoljni.«
Kaj bi rekla o standardih HI hostlov v Aziji?
»Moram reči, da sem bila zelo presenečena. Obiskala in spala sem v hostlih na Tajskem in v Kambodži in oba dosegata zares visoke standarde. Na samem začetku potovanja sva z bratom spala v hostlih. Zanj je bilo prvič, da je noč prebil v hostlu in bil je navdušen. Takrat sem rekla: 'No, bratec, dobrodošel v mojem svetu, haha.' Zaposleni v hostlih so prijazni in ustrežljivi. Prav tako sem bila prijetno presenečena, ko sem opazila, da imajo 'hostelling spirit' (duh hostellinga). In HI hostel v Bangkoku… Dejstvo, da sem se vrnila, pove vse. Izjemna atmosfera, prijetna okolica, super ljudje.«
HI hostli niso zgolj za mlade, je tako? Stereotip, da so hostli namenjeni zgolj mlajši populaciji, že dolgo ne drži več, je tako?
»Kmalu bom dopolnila 40 let in še vedno spim v hostlih. In še naprej, še veliko časa, nameravam tako prenočevati. Veliko odraslih se zadnja leta odloča tako. Menim, da je tovrstna odločitev bolj stvar načina življenja kot starosti.«
Potuješ že od oktobra. Bi zaupala kakšno posebno oz. nenavadno avanturo, ki si jo doživela?
»Pravzaprav je vsak dan neke vrste avantura, ker se vsak dan zgodi kaj nepričakovanega. Tokrat nisem doživela kakšnega kulturnega šoka, saj sem že veliko potovala in sem vedela, kaj pričakovati. A največji kulturni šok, kar sem jih doživela, je bil, ko sem prvič obiskala Indijo. Spomnim se misli, ki so se mi podile po glavi: 'Kaj počneš tukaj?! Vrni se domov.' A sem preživela in sedaj, tako vsaj menim, sem pripravljena in vem, kaj pričakovati.«
Kaj bi bil tvoj nasvet mladim, ki svet spremljajo zgolj preko televizijskega ekrana in nimajo poguma, da bi se odpravili v svet?
»Rekla bi, da naj samo gredo! Tudi mene je bilo strah in še sedaj, čeprav sem prepotovala lep del sveta, se mi pred potovanjem porajajo dvomi. Ampak v trenutku, ko se odpraviš, začutiš, da vse poteka super. In postaneš zares ponosen nase, ko vidiš, da si zmogel korake narediti sam. Ko si doma, si je tako enostavno zamišljati najhujše scenarije. Ti se skoraj nikoli ne zgodijo. Nove izkušnje dajo tako veliko! Prideš do novih idej o tem, kaj želiš početi v svojem življenju, kaj želiš iz svojega življenja narediti. Vsak bi moral najti pogum za potovanja. Bilo bi me bolj strah, če bi vedela, da ne bom imela več možnosti potovati. Življenje brez potovanj bi bilo zame žalostno in strašljivo. Opazila sem, da se veliko ljudi boji potovati sami. Poznam veliko posameznikov, ki bi zelo radi šli na pot, če bi našli koga, ki bi jim delal družbo. In če ne najdejo sopotnika, pač ne gredo. To je zelo žalostno, saj na potovanjih nisi nikoli sam. Spoznaš ogromno ljudi, še posebej, če si sam. Prav tako je ta občutek, da zmoreš sam, čisto sam, zares čudovit.«
Kaj so prednosti potovanj? Kaj si se ti naučila, kaj so ti potovanja dala?
»Pridobiš znanje o tujih kulturah. Seveda lahko o navadah in običajih ljudi prebereš tudi v knjigah, a ko ji tudi sam doživiš, je to zares dragoceno. Potovanja širijo obzorja, postaneš veliko bolj iznajdljiv ali, če se drugače izrazim 'street wise' (znanje, ki ga pridobiš iz izkušenj na poti oz. dobesedno ulici op.a.). Postaneš veliko bolj razumevajoč, spoznaš, da vsi ne živijo kot ti in da je način življenja drugih prav tako dober kot tvoj. In vsi novi ljudje! Na potovanjih spoznaš ogromno ljudi, ki lahko postanejo pravi, doživljenjski prijatelji. Še posebej danes je izjemno lahko ostajati v stiku zaradi množice socialnih medijev. Da ne pozabim ostalih prednosti potovanj: razviješ bolj kreativen način razmišljanja, probleme rešuješ veliko lažje, saj vidiš vse mogoče. Ja, skozi potovanja se naučiš razmišljati 'out of the box'.«
