Lonely planet je kot eno izmed najprivlačnejših destinacij za leto 2022 na prvo mesto postavil Cookove otoke. Ležijo v Tihem oceanu, natančneje v Polineziji, desno od Nove Zelandije in navpično navzdol pod Havaji.
Gre za 15 vulkanskih otokov, ki se razprostirajo na dveh milijonih kvadratnih kilometrov velikega Tihega oceana, na območju velikosti Evrope.
Največji otok otočja se imenuje Rarotonga. Na otočje lahko prispete z letalsko družbo Air Rarotonga ali Air New Zealand iz novozelandskega Aucklanda (let traja štiri ure). Letite lahko tudi z letalom iz San Francisca (to malce podaljša pot, saj let traja skoraj deset ur), prav tako pa lete na Cookovo otočje ponuja letalska družba Air Tahiti (otočje Tahiti je oddaljeno le dve uri in pol z letalom).
Jaz sem priletela iz Aucklanda z Air Rarotongo. Gre za zelo majhne otoke, zato ima največje letalo prevoznika Air Rarotonga le 34 sedežev, najmanjše pa samo tri. Ko prispete na otok, vas pozdravijo tako, da vam okoli vratu obesijo ogrlico iz rož. Ponavadi vas na letališču pričaka oseba, pri kateri ste rezervirali prenočišče, z letališča pa lahko pridete tudi z Rarotonginim avtobusom.
Avtobus na Rarotongi ima samo eno cesto, in sicer vozi v smeri urinega kazalca ali obratno. Otok je redko naseljen, zato seveda gneče na avtobusu ni. Lokalni prebivalci večinoma uporabljajo kar motorje za vožnjo okoli otoka, pa še to kar brez čelade. Ko sem se prehajala ob cesti in občudovala palme, kokose in nasploh zelenje otoka, je prav vsak ustavil svoj motor in mi ponudil vožnjo. Otočje ni gosto naseljeno in prebivalci prav uživajo ob spoznavanju novih ljudi, jaz pa sem tako imela kakšno vožnjo po otoku brezplačno.
Otok je kar gorat, sredi njega pa se navpično proti nebu dviguje najbolj znano gorovje tega otoka, t. i. Te Rua Manga ali v prevodu Igla. Do gore je mogoče dostopati z dveh koncev otoka. Tipično izhodišče je iz Avarue, glavnega mesta na Rarotongi. Pot je dolga 1,5 km iz smeri Avarue ali 1,7 km od slapa Papua. Je precej enostavna za sledenje, vendar postane strmejša, bolj ko se približate Igli.
Na otoku so najlepše štiri plaže, in sicer Aroa, Turoa, Tikioki in Muri. Najbolj obiskana je plaža Muri, saj ima tudi nekaj svojih manjših atolov v laguni Muri, do katerih lahko plavate, če ste seveda odličen plavalec, ali pa jih obiščete z manjšo ladjo, ki pelje tja dnevno. Jaz sem prebivala čisto ob plaži Muri in imela pogled na atole. Malo južneje od lagune Muri je nekaj odličnih točk za snorkljanje, kjer lahko opazuješ živobarvne ribice. Za plavanje z želvami pa je bilo treba najeti čoln in oditi v malenkost globlje vode.
Turisti na Rarotongi so bili zelo različni, od starejših do mlajših parov, veliko pa je bilo tudi solo popotnikov, ki so se namenili Cookovim otokom posvetiti nekaj dni na poti proti ali z Nove Zelandije. Večina je ostala na glavnem otoku Rarotonga, redki srečneži (med katerimi sem bila tudi jaz), pa smo med obiskom Cookovih otokov obiskali še najlepši otok sveta, to je Cookov otok Aitutaki.
Tako nadvodni kot podvodni svet lagune Aitutaki je neverjetno lep. Gre za manjši otok, kjer se vse vrti okoli te lagune. Najvišji vrh otoka je hrib Maungapu in je visok le 124 metrov.
Po zajtrku sem malce poležala na svoji zasebni plaži, potem pa se odpravila na potep po otoku. In to kar peš, da sem lahko občudovala prav vsako palmovo drevo in prav vsako hišo, zidano ali iz lesa. Zanimivo na otoku je to, da je prebivalcev zelo malo – naj bi jih bilo le okoli 1800. Tako so se pripravljeni pogovarjati prav vsi, prav tako ti nudijo prevoz, ko vidijo, da pešačiš (seveda prevoz na motorju). Na otoku je avtomobilov zelo malo. Sprehajala sem se mimo dreves in opazila, da je skoraj polovica otoka polomljenega. Slaba stran takšnih otokov je to, da jih lahko hitro uničijo cunamiji in tropske nevihte. O otoku Aitutaki sem že pisala za spletno revijo Globetrotter, zato vas vabim, da si preberete več o mojem doživljanju njegovih lepot v tem prispevku.
Ves naslednji dan sem preživela v tamkajšnji laguni. To je edini otok, kjer se turistična ladjica lahko zasidra znotraj lagune, imenuje pa se One Foot Island. Na pošti, ki jo tam za turite postaviojo vsak dan, ponuja za turista zanimiv spominek. S seboj prinesite svoj potni list in nanj bodo žigosali zelo kul logotip otoka One Foot (odtis je v obliki noge).
Omeniti pa velja še eno zanimivost – ko sem letela na Rarotongo iz novozelandskega Aucklanda, sem skočila dan nazaj. Letela sem namreč v sredo, prispela pa v torek. Cookovo otočje je namreč kar 23 ur za Novo Zelandijo.
Edino, kar je malce vredno razmisleka ob obisku tega otočja, je to, da so ti otoki zelo dragi (vsaj za naše slovenske plače). Ker so zelo odmaknjeni, je seveda treba stvari pripeljati na otok, kar podraži cene izdelkov. Kosilo ali večerja v restavraciji vas bo prišla okoli 30 novozelandskih dolarjev. A za dva tedna eksotičnega raja enkrat v življenju je tudi to izvedljivo, se vam ne zdi?
Za konec naj rečem le še to, da pohitite in obiščite Cookovo otočje. Ne bo vam žal.