Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Potepanje po Carigradu – 1. Del

15. 4. 20181. Del2. del

Kjer se srečata Evropa in Azija

Turčija je medcelinska država, katere manjši del leži v Evropi, večji del pa v Aziji. In katero mesto lahko najboljše predstavlja Turčijo, če ne Carigrad, ki tako kot sama država, leži na dveh celinah? Morska ožina Bospor, ki povezuje Črno in Marmorno morje, namreč deli to velemesto na evropski in azijski del, medtem ko zaliv Zlati rog, razdeli evropski del mesta na dva dela; na zgodovinski stari predel, imenovani Sultanahmet in modernejši, ki ga najdemo okoli glavnega trga Taksim.

Vsebina

Ne samo, da je Carigrad največje mesto v Evropi in eno največjih mest na svetu, gre tudi za izjemno pomembno zgodovinsko mesto, kar je zagotovo posledica strateške lege na stiku dveh celin. Skozi zgodovino je mesto, ki povezuje Evropo in Azijo tako fizično kot kulturno, zamenjalo kar nekaj imen. V Sloveniji mesto imenujemo Carigrad, medtem ko je originalno turško ime in ime, ki se danes uporablja po svetu, Istanbul. V preteklosti se je mesto klicalo še Bizanc in Konstantinopel, nekatere druge nacije pa ga poznajo pod imenom Stambol.

Področje današnjega Carigrada je bilo poseljeno že v davnih časih, zgodovina mesta pa se je začela pisati nekako v sedmem stoletju pred našim štetjem z ustanovitvijo grške kolonije Bizanc. Po zatonu Velikega rimskega cesarstva je bilo mesto z imenom Konstantinopel celih tisoč let središče Bizantinskega cesarstva. Šele leta 1453 so to področje uspeli zavzeti Osmanski Turki, ki so Carigrad naredili za glavno mesto svojega cesarstva in sedež sultanov. Po koncu prve svetovne vojne je ustanovitelj moderne Turčije Atatürk glavno mesto prestavil v Ankaro, ki leži v središču Anatolije v azijskem delu Turčije. Tako od leta 1923 Carigrad ni več glavno mesto Turčije, vendar to ni ustavilo razvoja ter širjenja in tako je Carigrad danes največje mesto, kulturno, gospodarsko in finančno središče Turčije ter s strani turistov precej bolj oblegano kot prestolnica Ankara.

Azijski del Carigrada, kjer živi približno tretjina prebivalstva, za turiste ni pretirano zanimiv, saj se večina turističnih znamenitosti nahaja v evropskem delu mesta. Vseeno se večina turistov poda na vožnjo s trajektom preko Bosporske ožine, kajti s trajektov, ki neumorno premagujejo razdaljo med Evropo in Azijo, se ponuja prekrasen razgled na panoramo mesta z minareti številnih mošej, ki se dvigajo proti nebu. Ravno iz tega razloga se moj članek osredotoča predvsem na evropski del, kjer sem preživel večino časa.

S svojo dolgo zgodovino kot središče več cesarstev Carigrad ponuja številne zgodovinske in verske znamenitosti, ki izvirajo iz rimskih, bizantinskih in osmanskih časov. Turistom najzanimivejši del Carigrada se nahaja na polotoku Sarayburnu, kjer v predelu Sultanahmet najdemo najbolj obljudene turistične znamenitosti. Noben obiskovalec s svojega programa ne izpusti obiska Modre mošeje, Hagije Sofije in palače Topkapi. Kot zanimivost naj navedem, da je vstop v Modro mošejo prost, medtem ko smo imetniki PRESS novinarskih izkaznic deležni prostega vstopa v Hagijo Sofijo in palačo Topkapi, ter na tak način privarčujemo dobrih 20 EUR, z namenom predstaviti ti dve znamenitosti v novinarskem članku.

Kljub temu, da je bil v preteklosti Carigrad krščansko mesto, je danes velika večina prebivalstva muslimanske veroizpovedi, kar se najbolj kaže v številnih mošejah, opazno pa je tudi na ulicah, kjer najdemo veliko število žensk z naglavnimi rutami. Mošeja Sultana Ahmeda, zgrajena na začetku 17. stoletja v času vladanja Ahmeda I, je najbolj znana mošeja Carigrada. Ponaša se kar s šestimi minareti (je ena od treh mošej v Turčiji s takim število minaretov), petimi glavnimi kupolami in še z osmimi pomožnimi kupolami. Legenda pravi, da ima mošeja šest minaretov zaradi nesporazuma, kajti sultan naj bi zahteval zlate minarete, arhitekt pa je zaradi podobnosti turških besed razumel to kot šest minaretov. Mošeja se imenuje Modra mošeja zaradi ročno poslikanih keramičnih ploščic, ki so odele notranjost mošeje v modro barvo. Nasproti Modre mošeje najdemo Hagijo Sofijo oz. cerkev Svete modrosti z veličastno kupolo, ki je bila do zgraditve Modre mošeje glavna mošeja Carigrada. Današnja zgradba je tretja v vrsti cerkva na tem mestu. Prva je bila zgrajena že okoli leta 360 in je tako za slabih 200 let starejša od trenutne zgradbe, vendar od nje ni ostalo nič. Od leta 537 pa vse do leta 1453 je bila Hagija Sofija glavna krščanska cerkev v Konstantinoplu, navdušila pa je tudi Osmane, saj je po zavzetju Konstantinopla niso porušili kot številne ostale zgradbe iz bizantinskih časov, ampak so jo ohranili, ji dodali 4 minarete za klic vernikov k molitvi in spremenili v mošejo. Nekdaj najbolj mogočna cerkev krščanskega sveta, ki je s svojo obliko služila kot model številnim mošejam, je od leta 1935 muzej. Hagija Sofija je danes ena izmed najbolj obiskanih znamenitosti Carigrada, predvsem po zaslugi številnih mozaikov, ki ponazarjajo Marijo, Jezusa, svetnike, cesarje in cesarice. Nastajati so začeli po 8. stoletju našega štetja, kar pomeni da so nekateri stari tudi po 1000 let, so pa dobro ohranjeni, saj so se skrivali pod plastjo ometa med leti 1453 in 1931, ko je zgradba služila kot mošeja. Koran namreč prepoveduje kakršnokoli upodabljanje ljudi oz. živali.

Kdor obišče Modro mošejo in Hagijo Sofijo, se ne more izogniti nekdanjemu hipodromu, kjer so se prirejale konjske dirke, od koder tudi izvira ime (v grškem jeziku je hippos konj). Nad tem nekdanjim športnim in socialnim centrom Konstantinopla se še danes dvigata dva obeliska, od katerih eden, 3500 let star, izvira iz starega Egipta. Tudi podzemni zbiralnik za vodo, imenovani Bazilika Cisterna, ki izvira iz 6. stoletja in je največji v mestu, je vreden obiska.

S predstavitvijo dveh od treh glavnih znamenitosti Carigrada zaključujem prvi del članka in vas vabim, da preberete tudi nadaljevanje, ki bo objavljeno v naslednjem Globetrotterju.

Sorodni članki

Rezervirajte oglede, zanimivosti in znamenitosti

Prijava