Potepanje po Carigradu – 2. del

Palača Topkapi, nekdanja rezidenca sultanov, zgrajena na najvišjem predelu polotoka Sarayburnu med Bosporjem in Zlatim rogom, si zasluži posebno pozornost med ogledom Carigrada. Prvotno se je palača imenovala Nova palača in je sedanjo ime, ki se prevaja kot topovska vrata, dobila šele v 19. stoletju. Po 17. stoletju je palača začela izgubljati na veljavi, saj so sultani več časa posvečali svojim palačam ob Bosporju, dokler leta 1856 takratni sultan ni prenesel svojega sedeža v palačo Dolmabahçe. Po zatonu Osmanskega imperija leta 1923 je bila palača Topkapi spremenjena v muzej in to je še danes. Palača, ki je nekdaj bila upravno središče cesarstva ter hkrati sultanova osebna rezidenca, se deli na 4 dvorišča, ki so obdana s številnimi zgradbami in paviljoni ter so povezana z monumentalnimi vrati. Najbolj zanimiv je obisk predela, imenovani harem (beseda harem v prevodu pomeni prepovedano), ki je služil kot privatno prebivališče sultana in njegove družine. Harem, ki je bil sestavljen iz približno 400 prostorov, je vodila valide sultan oz. sultanova mati, v njem pa so se spletkarske konkubine pod nadzorom evnuhov borile za naklonjenost sultana. Le izbranke, ki so sultanu rodile otroke, so namreč postale njegove žene in se tako povzpele po hierarhični lestvici. Ker se sama palača nahaja na eni najvišjih točk polotoka Sarayburnu, se z njenih teras ponuja lep razgled na Bospor in azijski del mesta, ter tudi na Zlati rog.

Preko Zlatega roga, zaliva Bosporske ožine, ki je bil poimenovan po svoji obliki, je speljanih nekaj mostov, ki povezujejo oba dela evropskega Carigrada. Najbolj znani je sigurno most Galata, s katerega noč in dan Carigrajčani mečejo ribiške trnke v vodo v upanju čim boljšega ulova. Ko prečkamo Zlati rog, se znajdemo v predelu Galata, čigar zaščitni znak je 67 metrov visoki okrogel stolp, s katerega se ponuja prekrasen razgled na celotno mesto. Stolp so zgradili Genovčani v 14. stoletju, ko so se iz matične italijanske Genove začeli naseljevati v takratnem Konstantinoplu. Se pa predel Galata ponaša tudi s »tünelom«, 600 metrov dolgo povezavo, ki velja za eno najstarejših podzemnih železnic na svetu, saj izhaja iz leta 1875. Tünel nas z obrežja Zlatega roga privede do 62 metrov višje ležeče ulice Istiklal Cadesi. Gre za 1,4 km dolgo ulico, namenjeno pešcem, po kateri se je moč zapeljati tudi z nostalgičnim tramvajem, čigar pot se konča na glavnem carigrajskem trgu, imenovanem Taksim. Območje okoli ulice Istiklal Cadesi velja za bolj evropsko, s številnimi zgradbami s konca 19. oz. začetka 20. stoletja, ki danes služijo kot trgovine, restavracije ali hoteli, nekaj pa jih je še vedno ohranjenih in služijo kot konzulati. K petičnosti tega območja, ki se je v preteklosti imenoval Pera, je prispevala tudi znamenita vlakovna povezava med Parizom in Carigradom, imenovana Orient Express. Kljub modernosti pa se je v tem predelu do današnjih časov ohranila oaza miru, namreč samostan dervišev, kjer si je možno ogledati predstavo plešočih oz. vrtečih se dervišev, ki si prizadevajo odvrniti srce od vsega, kar ni bog. V široka krila oblečeni muslimanski mistiki se vrtijo okoli svoje osi, okoli svojega lastnega središča in na tak način v zamaknjenem stanju poskušajo ostati na najvišji ravni molitve.

Carigrada seveda ni priporočljivo zapustiti brez obiska Velikega oz. Pokritega bazarja, ki je ena največjih in najstarejših pokritih tržnic na svetu, saj njeni začetki segajo v leto 1455. Z 61 pokritimi ulicami in 4000 trgovinami naj bi tržnica, ki se ji po turško pravi Kapali Čaršija, dnevno pritegnila do 400.000 obiskovalcev. V tem prepletu pokritih ulic se tako domačini kot turisti predajajo nakupovalnim užitkom ob obveznem barantanju za spominke, keramiko, oblačila iz različnih materialov, lanterne, slaščice, začimbe in še bi lahko našteval. Kljub temu, da je Veliki bazar najbolj znan, se splača obiskati tudi precej manjši Egiptovski bazar, ki se imenuje tudi Bazar začimb, kjer na manjši površini najdemo podobne izdelke kot v Velikem bazarju. Užitek se je sprehajati mimo različnih trgovinic, tu pa tam probati kaj sladkega, barantati za kak izdelek ali pa enostavno opazovati številne turiste pri nakupu predmetov, ki jih bodo spominjali na obisk Carigrada, ali pa domačine pri vsakodnevnih opravilih. Ko nas nakupovanje utrudi, sledi obvezen počitek v številnih restavracijah, kjer prodajajo nepogrešljivi kebab ali pa slaščičarnah, kjer med drugimi sladkarijami na policah najdemo tipično baklavo in lokum.

Zaradi cenovno ugodnih letalskih povezav je zadnjih nekaj let obisk Carigrada postal dokaj enostaven, z odprtjem novega letališča, ki je trenutno še v gradnji, pa se bo število obiskovalcev verjetno še povečalo. Razvejani javni prevoz v obliki podzemne železnice, tramvajev, avtobusov in trajektov je relativno poceni in zato zelo priročen pri raziskovanju mesta. Seveda Carigrad ponuja veliko več kot je omenjenega v tem članku. Kdor ima na razpolago več dni, se lahko recimo poda na raziskovanje okolice. Plutje pod visokimi mostovi, ki prečkajo Bosporsko ožino vse do njenega stika s Črnim morjem, nekdanji prestolnici Bursa in Edirne, zgodovinska Troja ali polotok Galipoli, kjer so se odvijali hudi boji v času prve svetovne vojne, so samo nekatere od možnosti za izlet. Carigrad priporočam vsakomur, saj se v tem mestu resnično srečata Evropa in Azija, torej vzhod in zahod, kar obiskovalcem omogoča, da spoznajo drugačnost, ki je doma mogoče niso navajeni.