Izginjanje romantične slike turizma

Za trenutek zapri oči in si predstavljaj tek otrok po mestnih ulicah ali pa miren pogovor starcev na glavnem trgu ob skodelici kave in ogledu nogometne tekme. Predstavljaj si lokalno tržnico, kjer ponujajo sveže sadje in zelenjavo, še zjutraj obrano na okoliških njivah. A zdaj se prebudi iz sanj in se prestavi na hrupno ulico, ki pelje do beneške stolnice sv. Marka. Tu, kjer so včasih tekali otroci in se pogovarjali starci, na krajih, kjer se je pletla slavna beneška zgodovina, je danes le še truma ljudi, ki se prerivajo med sabo v iskanju mesta za najboljšo fotografijo.

Turisti v Benetke prihajajo že od nekdaj. A še nikoli jih ni bilo toliko kot zadnja leta, ko jih vsako leto pride 16,5 milijona. Danes ta masa ljudi onemogoča normalno življenje domačinov, kar jih seveda spravlja v slabo voljo. Predstavljaj si, da bi tvojo najljubšo pekarno v domačem kraju spremenili v prodajno spomenikov. Ali pa, da bi na tržnici namesto svežega sadja prodajali samo narezano sadje, stlačeno v plastične posodice. Poslabša pa tudi samo izkušnjo obiska turistom, saj je ljudi preprosto preveč. V luči tega lahko razumemo proteste proti turistom, ki so se leta 2017 dogajali v mestih, kot sta Barcelona in Benetke. 2017 je bilo leto, ko se je začelo govoriti o masovnem turizmu.

Število turistov se je iz 25.000 leta 1950 povečalo na 1 bilijon v letu 2017. Vse to je posledica ogromne rasti v zadnjih desetletjih. Število prebivalcev se vsako leto poveča za več kot en odstotek, kar pri današnjem stanju prebivalstva pomeni okoli 100 milijonov ljudi na leto. Nato moremo šteti še vzpon srednjega sloja prebivalstva v hitro razvijajočih se državah in že imamo nepregledno množico turistov. Problem je, ker se na potovanjih obnašajo slabše kot doma. Svoje počitniško žuriranje privedejo v dom domačinov in tam pustijo nared. A vseeno navadnih ljudi, ki želijo oditi na zasluženi oddih, ne moremo kriviti za prekomerno rast turizma v zadnjih letih.

Vzrokov za prekomerni razvoj turizma je po mnenju avtorjev dokumentarnega filma o masovnem turizmu Crowded out več. Najprej so tu nizko cenovna letala, ki imajo pod nadzorom nebo in na leto prevažajo več milijonov potnikov za ceno nekaj kosov pice in enega piva. Pri tem pa gorivo za letala sploh ni obdavčeno, kljub veliki obremenitvi za okolje. Potem imamo tu neskončno promocijo potovanj prek vseh možnih medijev, ki vsi po vrsti sestavljajo sezname krajev, ki jih moreš obiskati in dajejo ljudi pod pritisk, da te kraje resnično obiščejo. Same turistične destinacije velikokrat namenjajo denar novinarjem in blogerjem in si tako povečajo promocijo. S tem prihaja do velikega števila nekritičnih člankov. Verjetno rast turizma ne bi bila tak problem, če sam masovni turizem ne bi bil osredotočen na nekaj glavnih točk, kjer se le redko ukvarja z vprašanjem, kdaj je turistov preveč. Vse bolj se izpostavlja problem velikih križark. Križarjenja so danes relativno poceni, ladje so vse hitrejše, bolj všečne. Na teh ladjah ne moreš doživeti niti morskega duha, kaj pa šele duha mesta, kjer se ustaviš za nekaj ur, greš na voden izlet in nato spet nazaj v plavajoči hotel. Da ne govorim o onesnaževanju oceanov. Križarke s svojo velikostjo kvarijo tudi panoramo mest.

Problemi, ki so povezani s turisti, se pojavljajo povsod. Indonezijski otok Gili Trawangan lahko prehodimo v dobri uri. V zadnjih petnajstih letih se je razvil v otok za zabavo in danes predvsem turisti proizvedejo 9 ton smeti na dan. Dokaz za to je polje smeti sredi otoka. A dokler bo masovni turizem polnil denarnice velikih korporacij in se bo denar stekal v državno blagajno, se ne bo nič spremenilo. Ustvariti bi morali pritisk na vlade, da sprejmejo zakone, s katerimi bi regulirali število turistov. Obstajajo metode za izračun, koliko turistov lahko določena lokacija prinese, preden se življenjski pogoji poslabšajo tako za ljudi kot za celotno okolje, a se jih le redko kdo poslužuje. S problematiko masovnega turizma se aktivno ukvarja premalo ljudi na vodilnih položajih, obnašajo se, kot da ne vidijo problemov svojega prebivalstva in pustijo, da mesta postanejo mesta za turiste in ne za njihove prebivalce.

Pravi čar nekaterih mest počasi izginja, romantika je potisnjena v ozadje, a moramo se zavedati, da še ni vse izgubljeno. Postati moramo odgovorni turisti in popotniki. Ko potujemo se moramo zavedati, da je kraj, ki ga obiščemo, dom nekoga drugega. Če ne ljudi, pa živali ter rastlin. Moramo spoštovati lokalno okolje. Sami ne moremo zmanjšati števila turistov, lahko pa poskrbimo, da naša potovanja postanejo bolj trajnostna. Trajnostni turizem je turizem, ki krepi pozitivne lastnosti turizma, kot so možnost ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter denar za lokalno prebivalstvo. Ta turizem minimizira negativne učinke turizma, kot je povečanje odpadkov in pomakanje pitne vode zaradi turizma. Trajnostni turizem je turizem, ki ne slabša stanja lokalnega prebivalstva in okolja. Ko smo na potovanju, se nam še vedno splača vprašati lokalne lastnike restavracij in apartmajev, da nam razkrijejo nekaj skrivnosti ali pa nam samo povejo, kje se lahko izognemo gneči.

Še vedno pa velja, da ima vsaka destinacija svoje skrite kotičke. In ne pozabimo, morje je lepo tudi jeseni. Do okolja in ljudi najodgovornejše ponudnike pa preglejmo že pred potovanjem. Moramo se zavedati, da turistov ne marajo vsi, in da včasih domačini želijo, da skriti kotički mesta ostanejo skriti.

Prijava