Potovanje v Mehiko

Popotovanje se je začelo v jutranjih urah z letališča v Zagrebu s prestopom na letališču v Frankfurtu. Po kratkih 15 urah potovanja sva prispela v Cancun. Turistično in amerikanizirano mesto, ki pa ponudi prvi čudoviti stik z novo celino ter predvsem prelepim turkiznim morjem.

Za popotovanja in premike sva uporabljala avtobuse (povezave so odlično urejene!) in manjše kombije, znane kot »colectivos«, ki so predvsem cenejši. S sanjskih plaž sva pot nadaljevala proti Valladolidu, manjšemu, idiličnemu mestecu, kjer lahko začutiš pristen stik s pravo majevsko kulturo. Čudovite, barvne hiške in živahen glavni trg, poln prebivalcev ter, na veselje vseh popotnikov, tudi turistov.

Vsekakor vreden ogleda je bil najin naslednji postanek – Rio Lagartos. Ribiško mestece, ki je bilo zelo prizadeto zaradi korone in ničnega števila turistov. Naužila sva se lahko sveže nalovljene morske hrane ter s čolnom opravila ogled reke in njenih živalskih prebivalcev. Krokodili v naravnem okolju so bili posebna atrakcija in doživetje. Tukaj gnezdijo tudi jate plamencev.

Po malo daljšem potovanju z avtobusom sva prispela v Merido, bolj metropolitansko mesto z velikim številom restavracij, široko avenijo in ogromnimi vilami. Je odlično mesto za večerno pohajkovanje, uživanje v dobri hrani in poslušanje žive glasbe. Edino razočaranje so bili natakarji, ki so si na skrivaj vzeli napitnino pri računu.

Merida je tudi odlično izhodišče za dnevni obisk najlepših jam na Jukatanu, in sicer v mestu Cuzamá, kamor sva se naslednji dan v jutranjih urah tudi odpravila. Že takoj v kombiju sva naletela na simpatičen francoski par, Marie in Sama, s katerim sva delila celotno izkušnjo s tako imenovanimi cenoteji (prev. naravne jame z vodo). Ob prihodu na avtobusno postajo so nas že čakali domačini s posebnimi motorji za prevoz do vstopne točke v jame. Do jam pa smo se popeljali z vozičkom na tračnicah, ki so ga vlekli prikupni konji manjše rasti. V jamo smo se po strmi lestvi oz. stopnicah spustili v temo, tam pa je sledil čudovit pogled na modri naravni »bazen«, ki ga je z vrha lepo osvetljevalo sonce. Prekrasno. Skoka v to čudežno modrino in plavanja ne gre izpustiti. Nepozabno.

Popoldan sva se vrnila v Merido za še en lep večer v mestnem utripu. Zjutraj pa pot nadaljevala do verjetno najbolj ikonične znamenitosti – Chichen Itze, majevske naselbine, svetovna znane piramide, dela sedmih čudes sveta. Na najino srečo sva prispela zgodaj, tako da sva se izognila trumam turistov, ki jih je bilo iz ure v uro več.

Popoldne sva nadaljevala skozi Valladolid in prestopila na avtobus za Bacalar. Laguna s sedmimi odtenki modre. Popolna temperatura vode in krasna priložnost za najem kajaka in raziskovanje tega 42 kilometrov dolgega jezera. Fino je bilo biti malo športno aktiven. Plavanje v plitvinah na belem pesku je bilo tisto, kar sva po že kar nekaj dneh potovanja potrebovala. Večer sva zaključila z obiskom čudovite restavracije Barbanegre, ki združuje tradicionalno mehiško hrano s sodobnim pristopom. Zagotovo vredno obiska.

Pot naju je nato vodila proti severu, v Tulum – spet bolj turistično mesto z neskončnimi belimi peščenimi plažami in nočnim utripom mesta. Ker je razdalja od mesta do plaže kar dolga, sva najela skuter. Bilo je zelo zabavno. Poleg plaž in krasnih lokalov z živo glasbo pa si je v Tulumu vredno ogledati tudi mali majevski tempelj, ki se ponosno dviga na vrhu klifa nad Karibskim morjem.

Najino popotovanje se je približevalo koncu in sledilo je vračanje v Cancun. Še malo oddiha na belih, peščenih plažah ter večernega utripa, nato pa naslednji dan let v Evropo.

Preživela sva čudovita dva tedna, vredna vsakega trenutka. Organizacijsko je bilo vse dokaj preprosto, saj so povezave odlične in ta del Mehike zelo varen, cene hrane in pijače skoraj primerljive našim, namestitve pa v notranjosti cenejše. Vsekakor bi si želela, da bi lahko ostala še kak dan dlje na plaži, ampak tudi to je zadostovalo. Kot rečeno, preprosto in čudovito. Priporočava.

Žiga in Suzana