V današnjem času ob vse večji ozaveščenosti o zdravi prehrani in pomenu športa za zdravo in bolj kakovostno življenje se povečuje število ljudi, ki se pogosto ali pa samo občasno ukvarjajo s kakršnokoli obliko fizične aktivnosti. Poleg hoje je najbolj prvinski in enostavnejši tek. Tek ni le za telo in duha aktivna oblika preživljanja prostega časa, je nekaj več. Lahko je oziroma postane način življenja.
Temu sledi v zadnjih letih tudi porast tekaških prireditev (izvzeta je pandemija virusa COVID-19), vendar s tem niso mišljeni klasični mestni maratoni, ki potekajo že praktično v vsakem večjem (ter manjšem) urbanem kraju in za katere je po navadi potrebno plačati relativno drage štartnine.
V tem članku želim osvetliti manj obiskane tekaške prireditve, ki pa niso le klasični tekmovalni teki z gnečami ljudi, daljšimi čakalnimi vrstami za dvig štartnega paketa, dražjimi štartninami ter včasih višjimi potnimi stroški. Govorim o manjših športnih prireditvah z manj publicitete, ki jih lahko imenujemo »lokalni krajevni teki«. Teh pa je polno po vsej Sloveniji.
Takšne prireditve vidim kot popolno združitev fizične in duhovne aktivnosti, uživanja v dobri družbi in nenazadnje potovanja. Kako sem prišel do globljega razumevanja in doživljanja teka ter zakaj ga opisujem kot obliko potovanja, vam bom zaupal v naslednjem podpoglavju.
V gimnazijskih letih sem poleg igranja rokometa polagal veliko upov in energije tudi v izobrazbo. Začel sem iskati najrazličnejše načine, kako biti produktivnejši in uspešnejši pri večnem procesu učenja in rokometu. Dan več kot 24 ur žal ni mogel imeti, ob tem pa ni bilo več ur na voljo, ki bi jih lahko prebil za zvezki ali na igrišču. Se pa je našlo nekaj časa, po navadi ob koncu dneva, ko sem se zamislil, kaj pa če bi poskusil s tekom. Znano je, da je človek po športni aktivnosti pri učenju bolj dovzeten in optimalen, kar je posledica tega, da možgani prejmejo več kisika zaradi povečanega pretoka krvi itn. – na spletu je o vplivu teka na možgane, telo, zdravje tisoč in en članek. Tek lahko na nek način razumemo kot »počitek«, ki napolni baterije.
Kar je sprva bilo mišljeno kot nekaj, kar bi izboljšalo formo v ekipnem športu in prispevalo piko na i pri učnem uspehu, je poleg tega odprlo popolnoma nova vrata. Udeleževati sem se začel manjših tekaških prireditev, ki sem jih izbrskal po spletu. Tako sem se začel takrat, seveda s podporo staršev, odpravljati v najrazličnejše manjše kraje Slovenije, za katere sem prvič slišal. In ker sem po duši popotnik, raziskovalec, radovednež, sem ujel dve muhi na en mah! Hkrati sem lahko potoval in obiskoval tekaške prireditve.
Če pogledam s tekaškega zornega kota: začel sem uporabljati novo (prvinsko) obliko premagovanja poti med točkami na svojem planu potepanj (vsaj na ciljnem območju), te pa sem s tekom vključil v celovito doživetje.
Kar me je zelo osrečevalo in mi dajalo motivacije za nadaljevanje, je bilo spoznavanje novih »tekaških prijateljev«. V večini primerov je bilo to druženje z osebami izven mojega starostnega kroga, vendar kljub temu z bolj nasmejanimi in tovariškimi ljudmi, kot bi si lahko kdo predstavljal.
Včasih smo se začeli pogovarjati sredi teka (takrat je seveda težje govoriti, še posebej, ko se zaženeš po poku štartne pištole ali pa npr. na 8 km, ko le še upaš, da čim prej »padeš« v cilj). Iz tega sledi medsebojno podpiranje in bodrenje v zadnjih mučnih kilometrih, metrih in sekundah, še posebej, ko se prvič ukvarjaš s tekom ali pa se trudiš izboljšati rezultat. Preden se zaveš, si s to osebo ali osebami že dogovorjen za naslednji »tekaški vikend«.
Takšni manjši teki, ki ne sodijo med velike prireditve po številu obiskovalcev, dajejo občutek pristnosti. Ponavadi so trase speljane mimo naravnih in kulturnih vrednot krajev, ki jih srečaš na poti do cilja. Vsak ima svoj način potovanja, zakaj ne bi tek spadal v skupino različnih načinov odkrivanja krajev? Seveda pa je jedrni del vsega gostoljubnost organizatorjev, sodelujočih in seveda domačih prebivalcev, ki z veseljem bodrijo tekače včasih kar iz oken in balkonov svojih hiš. Tudi v cilju, ko sledi malicanje, druženje, podelitev itn. je lahko vsak tekač izpostavljen t.i. nekomercialnemu gostoljubju – od prijaznosti, nasmejanosti, pristne skrbi za tekače do velikosti obroka.
V naslednjem delu članka izpostavljam lokalne tekaške prireditve, ki niso tako širše prepoznavne kot večji mestni teki in maratoni. Večina jih je omejena na Vzhodno Slovenijo. Opisani primeri so izbrani na podlagi osebnih izkušenj in preferenc, kar pa se lahko pri vsakem posamezniku razlikuje. Na koncu omenjam še tiste, ki so prav tako zanimivi in vredni omembe.
Majhen tek znotraj občine Selnica ob Dravi, ki se začne pri majhni Frasovi kapelici med sadovnjaki (ime teka pove dovolj), je organiziran tako, da ima trase prilagojene za različne starostne skupine otrok in dve daljši, klasično »5-ko« in »10-ko« (km). Če je vreme sončno, zna tek presenetiti in prerasti v čudovito druženje ob dobri in več kot zasluženi malici (in kakšnem jabolčnem štrudlju).
Tek, ki se odvija v Šmarju pri Jelšah »gor in dol« po slikovitih gričih, ima poleg šmarskih otroških tekov in teka za najstnike (3 km »RekreAZA+«) še Jagrov tek (11,5 km) in Krpanov vzpon (800 m). V samem kraju je veliko zanimivosti, od muzeja baroka do dvorca Jelšingrad in Kalvarije s cerkvijo sv. Roka – eno izmed sedmih čudes Slovenije). Do slednje se lahko prav tako povzpnete v okviru Krpanovega vzpona.
Tek, ki se odvija po občini Hoče – Slivnica vsako leto od l. 2017, privablja tekače tudi iz širših koncev Slovenije. Na voljo so različne trase, ki so primerne tudi za najmlajše in daljše trase (6,5 km in klasična 10 km). Najdaljša tekače popelje od večnamenske športne dvorane po kolesarsko-sprehajalni poti in skozi platanov drevored v Slivnici (kjer se od daleč vidi Slivniški grad) do razglednih gričev nad zaselkom Čreta. Vmes se prečka vinograde in nato nastopi gozdni del trase, od koder pot vodi do cilja pri športni dvorani.
Zelo dobro organizirana tekaška prireditev se odvija ob Blaguškem jezeru v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, kraj kjer se je rodil tudi znan slovenski politik iz zgodovinskih učbenikov, Anton Korošec. štart in cilj sta ob nabrežju umetnega jezera, kjer je v zadnjih letih zrasel nov glamping resort – Forest Glamping resort Blaguš.
Izvedba leta 2023 je privabila približno 200 tekačev in veliko obiskovalcev, prav tako je prišel na obisk vrhunski parašportnik Slovenije, tenisač Marino Kegl (l. 2022 izbran za gluhega športnika leta).
Kljub 7. izvedbam do l. 2023, prav tako že tradicionalni tek privablja vse večje število rekreativcev in profesionalcev. Prireditev se odvija v občini Markovci, s štartom in ciljem v urejenem športnem parku naselja Bukovci (nahaja se v bližini krajinskega parka Šturmovci). Posebnost tega je tudi pol maratonska proga z 21 km, za tiste, ki se želijo bolj utruditi. V prvih izvedbah je tek bil tudi brezplačen.
Tradicionalni gozdni tek in Memorial Jožeta Tisnikarja, ki ga izvaja smučarski klub SMUK Mislinja, je bil organiziran že kar 42-krat, vključno z letom 2023. Junijski tek v Mislinji pod obronki Pohorja je čudovita aktivnost, saj trasa tekače popelje v gozdnato podpohorsko dolinico s prijetno atmosfero v zavetju dreves. Štart in cilj 5 km in 10,6 km proge je v bližini smučarske skakalnice na športnem igrišču. Poleg občinskega prvenstva so najhitrejši tekači na najdaljši trasi v zadnjem letu prejeli tudi nagrado v obliki umetniškega dela Stanislave Lušnic Arsovske.
L. 2022 že v 40. izvedbi je maraton kralja Matjaža s štartom in ciljem v športnem parku na Pristavi v Črni na Koroškem, prireditev za otroke, za družinske tekače in za tiste, ki se pomerijo na 10 km in 21 km. Tek je posvečen ustanovitelju maratona v Črni, Miranu Času. Absolutne zmagovalke in zmagovalci 21 km malega maratona prejmejo tudi denarne nagrade. To je tudi možnost, da bolje spoznate Črno na Koroškem.
V omenjenem novem športnem parku se prične tudi Olimpijska pot s sedmimi točkami, ki je posvečena sedmim lokalnim črnjanskim olimpijcem: Dragu in Danilu Pudgarju, Katjuši Pušnik, Mitji Kuncu, Nataši Lačen, Alešu Gorzi in Tini Maze ter njihovim športnim panogam.
Tek na goro Oljko (memorial Zorana Štoka, Zoranov pokal), ki ga je do l. 2023, že 19. krat organiziralo planinsko društvo Polzela, je 7,4 km dolg vzpon na 733 m visok kraški osamelec Savinjske regije.
Verjetno najzanimivejša točka se nahaja na cilju, to je baročna romarska cerkev sv. Križa (zgrajena l. 1757), ki je vidna daleč naokrog.
Ostale tekaške prireditve, ki so prav tako zanimive in zato vredne omembe, so: Tek Borisa Keršbaumerja (Mežica), Bistriški tek (Slovenska Bistrica), Tek in pohod po Zagorski dolini (Zagorje ob Savi), Večerni tek čez Ptujski grad, Tek miru (Slovenj Gradec) itn.
Večina omenjenih tekov, če ne vsi, so posamične tekme tekaškega pokala Štajerke in Koroške, ki ga vsako leto organizira TD ŠIK. Prijave za skoraj vse omenjene teke in ostale (večje tekaške in druge športne prireditve tudi v tujini) so mogoče na spletni strani podjetja Protime.si, ki opravlja profesionalno elektronsko merjenje rezultatov.
Naj zaključim s tem zapisom. Veliko ljudi me je do zdaj vprašalo: »Ali res plačaš, da lahko tečeš?!«. Kot odgovor na to vprašanje naj po svojem mnenju povem, da je cena štartnine pri takšnih lokalnih krajevnih tekih še najmanj, kar lahko daš v zameno za tekaško (popotniško) doživetje. Po drugi strani pa le-to pomaga organizatorjem pri organizaciji in razvoju prireditve, ki ima še druge neposredne in posredne učinke na kraj, regijo itn. Naj dodam še to. Ne gre se za zmago, bistvo je druženje in potovanje, ki traja dlje kot pot od štarta do cilja.
Vse popotnike in popotnice, ki vas mogoče zanima, da bi stopili v takšno verzijo športno obarvanega turizma, upam, da sem vam mogoče dal kakšen kanček pogona in spodbude in upam, da se kdaj vidimo na kakšnem »dobrem laufu«!
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | RPC
