Mednarodno življenje slovenskega dekleta

Opisuje jo več lastnosti. Ta, ki najbolj zaznamuje njeno življenjsko pot je, da rada potuje. Že z devetimi leti je z družino odšla v Namibijo, s 16 leti pa se je s sestro podala na 21-dnevno romanje po »Francoski poti« ali Caminu Frances. Do danes je Nika obiskala 38 držav, a kljub temu sestre še ni dohitela. Kdo ve, morda jo kdaj prehiti.

Nika se je nekaj let po potovanju po Francoski poti vpisala na študij turizma na Bledu, prej pa je preživela eno leto v Nemčiji, kjer je v Paderbornu delala kot Au-pair varuška. Bila je vržena v drugačen svet in uspešno splavala. Skrbela je za otroke in spoznavala Nemčijo ter nove ljudi, ki jih še danes obišče. Dobro pa je izkoristila tudi možnost študijske prakse. Spet je odšla v Nemčijo, a tokrat bolj na vzhod, v narodno območje Saške Švice v pravi umetniški hostel. Prakso je našla kar prek spletne strani Workaway. Spoznala je, da kar lepo zgleda v teoriji, lahko slabo funkcionira v praksi in da se resnično učimo iz izkušenj. Zagotavlja pa nam, da včasih preprosto moramo improvizirati. Med delom je imela čas za raziskovanje, po nacionalnem paku se vije 112 km dolga pohodniška pot, podala se je tudi v Dresden.

Je prostovoljka Popotniškega združenja Slovenije. Napisala je že več zanimivih in informativnih člankov, vabim te, da si kakšnega prebereš. Zelo dobro izkorišča popuste, ki jih ima kot članica Hostelling International in kot novinarka. V zameno za napisan članek o katerem izmed HI hostlov se zna dogovoriti tudi za brezplačno nočitev, kot je naredila v Budimpešti. Ali pa za velike popuste, kar je prakticirala v Skandinaviji.

Prostovoljstvo pri društvu ji je všeč, ker si sama razporeja svoj delovni čas in ker iz pisarne društva vedno hitro dobi vso podporo, ki jo potrebuje. Tudi drugače je prava mladinska popotnica, ki potuje varčno. Veliko spi na kavčih domačinov, ko pa je v hostlih, pa večinoma kuha kar tam. Ker je družabno dekle, vedno spozna nove ljudi tudi preko mobilnih aplikaciji (MeetUp, Couchsurfing).

Veliko znanja in izkušenj je pridobila preko projektov Erasmus+, kjer se mladi družijo ob različnih delavnicah, v različnih državah. Na svoj prvi projekt je odšla že pri 17 letih. Bilo ji je všeč in zato se je prijavila še na več podobnih projektov. Najprej na take, ki so ji bili vsaj zanimivi, a nato le še na tiste, ki so ji dali potrebna znanja za njeno življenje. Pravi, da so mednarodni mladinski projekti odlična možnost, ki nam jih ponuja Evropska Unija in jih je vredno izkoristiti.

Vse njene izkušnje, kontakti in znanja so jo pripeljali do njenega mesta delovnega mesta danes, kjer trenutno dela na Zvezi tabornikov Slovenije. Nekje na polovici študijske poti je namreč ugotovila, kaj jo resnično zanima. In to je delo z mladimi. Njim danes vrača vse, kar je pridobila skozi leta. Je vodja mednarodnih mladinskih projektov na Klubu študentov Kranj. Tam skrbi za prijavo in izvedbo projektov in aktivno vključevanje mladih. Zelo prav ji pridejo številni kontakti morebitnih partnerjev in izkušnje z dobrih in slabih projektov, ki se jih je udeležila v preteklosti. Pravi, da je na projektih ena najpomembnejših stvari dobra hrana, saj je tako zagotovljeno dobro počutje udeležencev. Ker se zaveda pomena glasbe v odraščanju, letos skupaj s partnerji organizira mednarodno mladinske izmenjave C.H.O.R.D., kjer bodo mladi vključeni v glasbene delavnice, ki temeljijo na medkulturnim učenjem in vključevanjem.

Nikino življenje nam daje veliko nasvetov in napotkov. Že med samim pogovorom sem se ogromno naučila. Povedala mi je, kako pomembno je potovati, spoznavati druge kulture in se učiti tuje jezike, ker potem ljudje na tebe gledajo drugače. Njena pot nas uči, da si moramo upati, potovati in oditi svojim sanjam naproti. Pomembno si je vzeti čas, da ugotovimo, kaj nas resnično veseli. Najpomembneje pa je, da skozi življenje potujemo z nasmehom.