Po svojevrstno doživetje v tujino!

Turizem je vse močnejša gospodarska dejavnost, ki povečuje družbeno blaginjo, pospešuje regionalni razvoj ter pripomore k ohranjanju kulturne in naravne dediščine. Zadnje čase v turizmu beležimo vse večje število mladih popotnikov, ki so tržno in kapitalsko zelo učinkoviti. Po ugotovitvah organizacije FIYTO (Zveze mednarodnih mladinskih turističnih organizacij) iz leta 2005 je vsak četrti mednarodni potnik mlajši od 30 let. Mladi potniki na svojih potovanjih potrošijo več denarja kot drugi segmenti potnikov. Ugotavljala pa tudi, da dajejo mladi prednost lokalnim proizvodom, ki jih naredijo domačini.

Mladinski turizem je ena od številnih vrst turizma, katere ciljna skupina so mladi med 15. in 29. letom starosti (zaradi trenda »podaljševanja mladosti« tudi do 35. leta), ki kritično in samostojno odločajo o izbiri destinacije, načinu potovanja in porabi lastnih sredstev. Posebnost mladinskega turizma je združitev turistične dejavnosti z neformalnim izobraževanjem in socializacijo mladine. Pomembno je tudi ustvarjanje turistične kulture in spodbujanje spoznavanja različnih svetovnih kultur, jezikov in ustvarjanje tolerance med ljudmi z različnih koncev sveta. Urad RS za mladino si prizadeva, da bi mladina lahko svojo radovednost, kreativnost, potrebo po izobraževanju in spoznavanju sveta, duhovnem in telesnem razvoju zadovoljevala tudi zunaj institucionalnih oblik življenja in dela, na primer na potovanjih, počitnicah in izletih. Mladinski turizem je torej tesen splet vzgoje, izobraževanja, socializacije, kulture, športa in turizma. EU si že prizadeva in si še bo prizadevala za močnejšo podporo razvoja mladinskega turizma, pri nas pa na tem področju deluje Popotniško združenje Slovenije. 

Popotniško združenje Slovenije je naslednik prejšnje organizacije, katere korenine segajo v leto 1892, ko je v Ljubljani bilo ustanovljeno Ferijalno društvo »Sava«. Društvo je nastalo z namenom, da študentom oziroma mladim predstavi raznolikost Slovenije. Kasneje se je društvo razvijalo po združenih pokrajinah oziroma državah v Jugoslaviji in se je preimenovalo v Imperialni savez Jugoslavije. Leta 1920 je nastal prvi almanah s seznamom prenočišč, v katerih so lahko imetniki izkaznic takratnega popotniškega združenja uporabljali cenovno ugodna ali celo brezplačna prenočišča. Mladi so lahko prespali na skednju, v zameno za pomoč na kmetiji pa so dobili še zajtrk. Tako so lahko mladi že pred več kot 100 leti potovali po domovini. Popotniško združenje Slovenije, kot ga poznamo danes, obstaja od leta 2000. Od leta 2002 je Popotniško združenje Slovenije (PZS) polnopravni član mednarodne mreže International Youth Hostel Federation (IYHF).

Poslanstvo PZS je razvoj mreže mladinskih prenočišč, izobraževanje zaposlenih v mladinskih prenočiščih, promocija Slovenije v svetu, seznanjanje mladih o mobilnosti, organizacija potovanj za mlade in priprava programa, ki vključuje spoznavanje države ob podpori mladinskih prenočišč. Igor Jurišič, alfa in omega slovenskega mladinskega popotništva in predsednik Popotniškega združenja Slovenije, se rad spominja začetkov in uspehov, ki so jih nanizali v 14 letih delovanja. Ob začetku delovanja je bilo v mrežo PZS vključenih 6 hostlov: hostel na Bledu, ki je deloval vse leto, dva dijaška doma v Ljubljani, dijaški dom v Mariboru, apartmajsko naselje na Pohorju in dijaški dom v Kopru. »Ko smo začeli s svojim poslanstvom, smo začeli z zelo šibko mrežo, zato smo se odločili, da razgrnemo mrežo hostlov po vsej Sloveniji, da bo lahko Slovenija v vseh letnih časih, vseh sezonah in v vseh krajih sprejemala mlade popotnike iz Slovenije in tujine. Potem smo začeli iskati ponudnike prenočišč, ki so izpolnjevali pogoje za vstop v našo mrežo. Z leti smo spletli široko mrežo in danes imamo več 45 hostlov, ki delujejo po vsej Sloveniji.« Večina hostlov, ki spada v mrežo HI, ima poleg hostla dodatno dejavnost, najpogostejši dejavnosti sta dijaški dom ali mladinski center. Jurišič opozarja, da hostli v manjših krajih v Sloveniji brez dodatne dejavnosti ne bi uspeli, saj ravno ta dodatna dejavnost omogoča večje možnosti uspeha. Hostel, ki deluje pod isto streho dijaškega doma ali mladinskega centra, lahko klientom ponudi veliko število skupnih prostorov, predavalnic, tehnično podporo, jedilnico in kuhinjo, zato lahko v takšnem hostlu organizirate npr. »konferenco na ključ«. Na Ljubnem ob Savinji je nastal hostel v znanem gostišču in je odlična dopolnilna dejavnost sprva gostinskemu objektu. Nekoliko drugačna zgodba prihaja z Debelega Rtiča, kjer hostel deluje v sklopu mladinskega letovišča. Gostje, ki tam prespijo, so deležni visokega standarda namestitve, s plačilom pa plemenitijo humanitarno dejavnost.

Beseda, ki izvira iz angleščine in pomeni prenočišče, v slovenskem prostoru še ni dobila svojega prostora v slovarju. Ne le v izrazju, tudi v slovenski zakonodaji je termin slabo opredeljen in ne določa kriterijev, kdo lahko odpre hostel in kakšne pogoje mora za to izpolnjevati. S tovrstno težavo se ne srečujemo le v Sloveniji, pač pa po vsem svetu. Ravno zaradi tega je delo svetovne mreže IYHF še toliko večjega pomena. IYHF predpisuje stroga pravila za standarde mladinskih prenočiščih, ki jih mora izpolnjevati vsak, ki želi vstopiti v to mrežo. Anja Žepič, sekretarka PZS, izpostavi, da glavni faktorji, ki bodo naredili hostel prijeten, temeljijo predvsem na človeškem prispevku, govorimo o prijaznem odnosu do gosta, varnosti, čistoči in zasebnosti. PZS je osnovne pogoje dvignil na zahtevnejšo raven z željo, da bi turisti v slovenskih hostlih dobili kar se da visoko kvaliteto. Ravno zato so naredili kategorizacijo hostlov, ki ponudnike mladinskih prenočišč spodbuja, da gostom ponudijo več kot le posteljo. Predstavnika PZS pripovedujeta o primeru iz Postojne, kjer je bil do nedavnega hostel ovrednoten z nižjo kategorijo. Pred dvema mesecema so obnovili hostel, pri tem pa upoštevali vse kriterije, pomembne za dober in kakovosten hostel, ter tako prešli v višjo kategorijo. »To je za nas zelo pomemben pokazatelj, saj opažamo, da se ponudniki zavedajo, da kategorija ni le številka, ampak pomeni tudi kakovost bivanja gostov.«

Na booking portalu lahko mlad popotnik najde nočitev na Bledu že za 7 EUR. Jurišič kritično razmišlja: »Kaj lahko pričakujemo od takšnega gosta poleg tega, da bo v nizkocenovnih trgovinah kupil hrano, ne bo spil kave ob Blejskem jezeru, ne bo šel na blejsko kremšnito in se ne bo peljal s pletno na otok?« S takšnimi ponudniki prenočišč se dolgoročno gledano uničuje turizem na Bledu, kjerkoli drugje v Sloveniji ali v tujini. »Če se to ne bo spremenilo z zakonodajo, bomo imeli v turizmu v prihodnosti velike težave. Hostel na Bledu, vključen v našo mrežo, je sicer res dražji, ampak za to ceno stoji preverjena kvaliteta!« Booking portal samo za Slovenijo ponuja 1418 namestitev. Žal se nemalokrat zgodi, da za večino takšnih namestitev v resnici stojijo ljudje, ki želijo s slabo vzdrževanimi stanovanji zaslužiti. Tako se turist, presrečen, da je našel ugodno nočitev sredi Ljubljane, znajde v trosobnem stanovanju starega bloka v najvišjem nadstropju, si z drugimi deli stranišče in prho. Na nas mladih je, da razmislimo in postavimo prioritete, čemu bomo namenili svoj denar.

Če ste za teden dni dopusta na ležalniku ob morju, pojdite v hotel. Če imate radi avanturistično potovanje brez vnaprejšnjega planiranja, si želite novih prijateljev z vseh koncev sveta in doživeti nekaj svojevrstnega, vabljeni v hostel. To je tudi glavna razlika med hotelom in hostlom: v hotelu ni povezanosti med turisti. Dobiš ključ od sobe in te ne zanima, kdo je v sosednji sobi, njega pa ne, kdo si ti. V hostlu je drugače; v hostlu spoznavaš ljudi, ki prihajajo iz drugih držav, si izmenjaš nasvete, zvečer poklepetaš ob pivu. In kar je najbolj zanimivo, vsak hostel piše svojo zgodbo. V ljubljanskem hostlu lahko poješ zajtrk v bivšem trezorju banke, v Celju lahko prespiš v hostlu, narejenem v smislu celjskih legend in zgodb, v Bohinju ali Bovcu ne gre brez ponudbe adrenalinskih športov. Tudi v tujini je tako. Na Švedskem lahko prespiš v zaporu, na ladji, v velikem jumbo jetu – na pravem letalu, ki je spremenjen v hostel. V Kanadi lahko prespiš v nekoč luksuznih vagonih, ki so danes preurejeni v sobe, hostel pa se nahaja v naravnem rezervatu. Ko boste v prihodnje pregledovali ponudbe za nastanitev, pomislite, kaj vse dobite za to ceno.