Svete Višarje - Italija

Gora Svete Višarje velja za priljubljeno točko turnega smučanja. Četudi redno vozi gondola, saj je na gori urejeno tudi smučišče, se kljub temu mnogi podajajo nanjo kar peš s turnimi smučmi. Pot za turne smučarje pa seveda ne poteka po urejenem smučišču, vsaj za vzpon ne. Po označeni poti iz doline je v času pogojev za turne smuke moč srečati bistveno več turnih smučarjev, kot pešcev. Spust si vsak izbere sam, nekateri kar po urejenem smučišču, drugi pa po predelu, kjer je pešpot skozi gozd. Ko v gorah naznanijo visoko nevarnost plazov, Svete Višarje dobijo še toliko več obiskovalcev. Nevarnost plazov je tukaj bistveno manjša, kljub temu pa lahko prideš dokaj visoko, na lepo razgledno točk, imeniten je tudi spust. Iz doline je približno dve uri in pol hoje, spust lahko traja tudi samo dvajset minut.

Nedvomno je največja posebnost gore Svete Višarje vasica, ki krasi vrh gore. V vasici se nahaja tudi romarska cerkev. Po urejeni markirani poti proti vrhu je ravno s tem namenom urejen tudi križev pot, a ko zapade veliko snega so mnoga znamenja ob poti povsem zakrita s snegom. Za Slovence velja romarska pot že od nekdaj za zelo pomembno in še danes se Slovenci, zamejski Slovenci in izseljenci podajajo na tamkajšnje romanje. Zgodovina romanj sega daleč nazaj, ko so romarji na Višarje nosili polena za ogrevanje romarskih domov. Danes polena vozijo z gondolo, ki obratuje že od petdesetih let. Kljub temu je najlepše obiskati goro po stari poti, kjer so stoletja hodili in še danes hodijo romarji. O čudesih, ki naj bi se dogajala na gori, je izdana celo knjiga, ki je pripomogla k še večjemu obisku gore. Sicer je romarska doba zaradi kratke sezone omejena le na poletni čas. Seveda je tudi s tem svetim krajem povezana legenda o njegovem nastanku. Legenda priča, da je leta 1360 pastir iskal izgubljene ovce in jih našel na vrhu Višarij. Ovce so klečale okoli brinovega grma, kjer je bil lesen kip Marije z Jezusom. Vzel ga je s seboj v domačo vas pod goro in ga predal duhovniku. Kljub temu, da ga je duhovnik shranil, se je kip naslednji dan ponovno pojavil na gori in okoli njega so kot dan poprej klečale ovce. To se je ponovilo še tretji dan, ko je to zgodbo slišal patriarh in dal na to mesto postaviti kapelico. Kljub temu, da so tudi goro Svete Višarje doletele reforme, zaradi katerih so prepovedali romanja in podirali oltarje, ljudje na ta svet kraj niso pozabili. Tako je kasneje bilo romanje s strani cesarja ponovno dovoljeno.