... a brez snega. Takšni so pač bili zadnji dnevi lanskega decembra, ko sem se napotila v prestolnico Lombardije. Lahko bi jo poimenovali tudi italijanska modna metropola, saj je mesto pravi cvetoči rastlinjak mode, nikakor pa ne gre zanemariti dobičkonosne industrije, visoke tehnologije ali številnih umetniških stvaritev.
Ta mogočna utrdba
Moje raziskovanje se je pričelo pred gradom Castello Sforzesco. Ta mogočni, z nadzidki zaključen grad iz 15. stoletja leži na mestu starega Viscontijevega gradu, ki je zgorel. Danes se za mogočnimi stenami tega ogromnega gradu nahajata dve umetnostni galeriji. Za vse ljubitelje Michelangela povem, da se v Museo d'Arte Antica nahaja njegovo zadnje delo, Pieta Rondanini. V drugi galeriji, Pinacoteca, pa vas bodo navdušile freske s prizori Boccaccievega Dekamerona, na svoj račun pa boste prišli tudi navdušenci nad Giovannijem Bellinijem. Tudi če niste ljubitelj umetnosti, ste lahko brez skrbi, da bi vam bilo dolgčas. Za gradom se namreč razprostira zelo lep ogromen park. Na dan mojega obiska se je namesto v snežni odeji bahal v zelenju.
Bela marmornata pravljica
Če se pred pročeljem mogočnega gradu obrnete za 90 stopinj, boste zagledali pot, ki vas bo mimo izložbenih oken vodila do trga, na katerem se bo pred vami po manj kot desetminutni hoji nenadoma odprl znameniti, v marmor oblečeni Duomo – največja gotska cerkev v Italiji (in tretja največja cerkev v Evropi). Gozd koničastih stebrov in stolpičev, šilasta okna, zapleteno okrasje iz marmorja v njeni notranjosti navdušujejo, je pa zato njena mračna notranjost z le nekaj dotoki dnevne svetlobe bolj pusta. Je pa toliko bolj zanimiv vzpon na streho cerkve. Za nekaj evrov se boste povzpeli na odlično razgledno točko, s katere boste sredi pravljičnega sveta zvonikov in stolpičev ob lepem dnevu videli prav do Matterhorna v Alpah.
Ko greš v Milano, »pusti trebuh zunaj«
Zahodno od marmornate pravljice se nahaja Galleria Vittorio Emanuele. Sestavljata jo dva kraka, ki tvorita latinski križ, v katerem domujejo trgovine z velikimi imeni. Če vas zanima, koliko so ljudje pripravljeni odšteti za najdražje stvari na svetu, dobrodošli na najbogatejši ulici na svetu. Ob vrtoglavih zneskih pazite na srčni utrip. Pregovor sicer pravi »Ko greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj«, a bo slednji del vsekakor veljal tudi za Milano. Raje se skozi galerijo sprehodite ob gledanju talnih mozaikov, steklene kupole nad zlatim četverokotnikom, kjer se kraka sekata, in občudujte freske pod kupolo. Ko izstopite iz ulice blišča in zlata, se nahajate pred svetovno znano opero Teatro alla Scala, ki se ponaša s 3.600 sedeži, znana pa je tudi kot ena najbolj akustičnih dvoran na svetu. Opera še danes gosti portrete slavnih skladateljev in pevcev ter oživlja njihova imena z njihovimi deli. Če pot nadaljujete po ulici Manzoni, boste hitro vstopili v eno najbolj modnih in norih ulic. Prodajalke v elegantnih oblekah z visokimi petami, po dva varnostnika pri vhodu v trgovino, pred njo parkirani ferrariji in lamborghiniji, to se pač sklada s cenovnim razredom strank, ki kupujejo v tej ulici, in storilnostjo, ki jim pripada.
Poskusi milanski panettone!
Italijani so gurmani. Ko boste v Milanu, poskusite katero izmed njihovih gastronomskih specialitet, med katere spadajo polenta, kotleti in risotto alla milanese, pripravljen z žafranom. Za sladico si privoščite panettone, znameniti milanski kolač s sadjem in rozinami. Gre namreč za pravo božično specialiteto, ki izvira prav iz Milana, a jo sedaj jedo že po vsej Italiji. Spominja na koroški »šarkelj«, najboljši pa je s prelivom mascarpone.
Leonardova Zadnja večerja
Če vam še ostane čas in če energija še dopušča, vam Milano ponuja še mnogo lepega. V neposredni bližini opere se nahaja Museo Poldi Pezzoni z odličnimi zbirkami antikvitet in slik. Priporočam obisk Zlatega salona, v katerem se nahajajo dela Rafaela, Botticellija, Bellinija ... Ena najboljših italijanskih galerij, Pinacoteca di Brera, se nahaja slabih deset minut hoje od gradu Castello Sforzesco. Zanjo si vzemite več ur časa, da boste lahko prehodili vse sobe in vsa nadstropja, saj lahko v njej marsikaj občudujete. Nikakor pa ne morete mimo Leonardove Zadnje večerje, ki je naslikana na steni reflektorija v milanski cerkvi Santa Maria delle Grazie. V času mojega tokratnega obiska slika zaradi restavriranja ni bila na ogled, sem si jo pa ogledala pred leti, ko sem prvič obiskala Milano. Vsekakor priporočam ogled, če boste le imeli priložnost.
