Kako so kovčki iz celega sveta pristali v hostlu Bovec? Kdo in kaj, kako in kje ter s kakšnim namenom so preživeli udeleženci projekta Write a project improve your competences v Bovcu deset dni? Kako igrati igro No Bob, zakaj je zabavna in zanimiva tudi za vas? Erasmus+ je novi program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja mladine in športa. Prav takšen je potekal v Bovcu. Učili smo se, kako napisati projekt. Več o podrobnostih in vtisih pa vam bodo v intervjuju povedali udeleženci. Naj vam Roberto, Dominika, Fabio in Maja orišejo svoje spomine in prikažejo, kako poteka sam projekt Erasmus+, kaj so se naučili in kakšne življenjske izkušnje so odnesli seboj.
1. Kdo ste in od kod prihajate? Koliko ste stari?
Roberto: Star sem 35 let in živim v mestu Ardei blizu Rima.
Dominika: Sem mladinska delavka. Prihajam iz Poljske, iz majhnega, a lepega kraja Lezajsk.
Maja: Prihajam iz Poljske in sem stara 28 let.
Fabio: Sem predsednik združenja Sfera Italy in prostovoljec pri Youth4Youth. Prihajam iz Italije, iz kraja Monte di Procida in imam 27 let.
2. Kako ste prišli v Bovec? Kako je potekala vaša pot, ste imeli na njej kakšne težave?
Roberto: Do železniške postaje v Rimu Termini sem se pripeljal z avtom. Iz Rima sem nato šel na hitri vlak do Benetk in nato na avtobus do Bovca. Pot z avtobusom je bila čudovita. V Sloveniji sem bil že večkrat, a pot je tokrat bila drugačna. Mejo smo prečkali v kraju Učja sredi naravnega rezervat Prealpi Giulie. Imeli smo priložnost občudovati fantastični razgled in v pol urah vožnje nismo na cesti srečali nikogar.
Maja: Iz ljubljanskega letališča sem se do Bovca peljala z avtobusom. Nisem imela težav, razen tega, da je cesta bila zelo ovinkasta in mi je povzročila rahlo slabost. A prelep razgled na poti do Bovca je vse odtehtal.
Fabio: Iz Neaplja sem letel do Trsta. Tam me je čakal GoOpti Minibus in me zapeljal do Ljubljane. Po nekaj urah v mestu sem se z drugimi udeleženci z avtobusom zapeljal do Bovca. Zadnji del je trajal res dolg in imel veliko postankov, a motivacija me je krepila.
3. Kaj bi lahko povedali o javnem prevozu v Sloveniji? Ste bili z njim zadovoljni?
Roberto: Ne morem povedati kaj veliko. Javni prevoz sem uporabil le nekajkrat. Z vlakom sem se peljal iz Ljubljane do Maribora in nazaj. Sem Italijan in naši vlaki in postaje so v zelo slabem stanju, zato lahko o slovenskih vlakih govorim samo pozitivne stvari. Bili so točni, čisti in tudi postaje so bile čiste.
Maja: Javni prevoz je dober. Ljudje so prav tako zelo prijazni in ti na poti pomagajo, kar zelo olajša potovanje po Sloveniji. Edina stvar, ki me je presenetila, so bile cene javnega prevoza v Sloveniji. Pričakovala sem, da bodo nekoliko nižje (podobne poljskim in ne italijanskim).
Fabio: Italijo in Slovenijo povezujejo mnogi avtobusi, a zaradi urnika nisem mogel izbrati najcenejšega prevoza. GoOpti je bil edina rešitev, da sem pravočasno prispel v Ljubljano in prišel na avtobus, ki me je peljal v Bovec. Presenečen sem bil tudi nad tem, kako blizu Bovca je italijanska meja, a je edini način priti do tja skozi Ljubljano. Zato je bil tudi prevoz kar drag.
4. Zakaj si prišel v Bovec? Je bilo vse, kar si pričakoval?
Roberto: V Bovec sem prišel zaradi evropskega projekta v mreži Erasmus+. Tukaj sem bil prvič. V vasi sem preživel devet dni in bilo je lepo. Je klasična gorska vasica, zelo drugačna od Rima in kraja ob morju, kjer živim jaz. Večina ljudi v Bovcu je nasmejanih in njihovo življenje se zdi tiho. Všeč mi je. Ni stresa, prometa, zrak je čist in razgled je čudovit. Nekaj takšnega sem si tudi predstavljal in bil sem zadovoljen.
Dominika: Glavni cilj prihoda se je bilo naučiti, kako napisati uspešen projekt. In ja, tega sem se naučila, naučila pa sem se tudi moje znanje uporabiti s pisanjem projekta s prijatelji, ki sem jih pridobila med usposabljanjem.
Maja:Prišla sem na usposabljanje Erasmus+, zato kraja obiska nisem načrtovala jaz, a je bilo vseeno vredno priti.
Fabio:Glavni cilj je bilo izboljšati svoje znanje na vseh področjih, povezanih z usposabljanjem, v tem primeru izboljšati kompetence v
pisanju projektov. Zaradi organizacijske ekipe sem se veliko naučil o upravljanju projektov in kako jih uresničiti.
5. Povejte nam nekaj o projektu. Kaj ste počeli?
Roberto: Ustvarjali smo aktivnosti, dve na dan in se neformalno izobraževali ter aktivno sodelovali v vsaki aktivnosti. Večinoma smo delali v kulturno raznoliki skupini. Tema projekta, usposabljanja, je bila izboljšanje pisanje evropskih projektov, še posebej tistih, povezanih z
Erasmus+.
Fabio: Prve dneve smo preživeli na različnih seminarjih, kjer so nas izobraževali o ekipnem delu in kako začeti delo v skupini. Nato smo dan za dnem reševali vsak korak na prijavnem seznamu, zato da smo na koncu imeli projekt že skoraj napisan.
6. Kaj vam je bilo najbolj zanimivo?
Roberto: Rad sem debatiral in razglabljal o novih idejah in mnenjih in projekt mi je dal veliko možnosti za to.
Dominika: Najbolj zanimiv del so bile igre za grajenje zaupanja, ko sem imela zavezane oči in je moj vodja imel zelo težko nalogo, da me vodi skozi ovire. V mislih sem imela sliko sobe in sem se skušala orientirati, a bilo je nemogoče. Bila sem popolnoma izgubljena. K sreči je moja vodička bila zelo dobra, zaupala sem ji in zaključili sva trening brez kakšnih modric ali poškodb.
Maja: Vsak trening je prinesel veliko lepih trenutkov, misli in prijateljev, zato težko izberem najljubšo aktivnost. Celotno usposabljanje je bilo odlično. Zelo sem uživala v seminarju vrednotenja zaradi osebnih razlogov.
7. Katere didaktične igre so vam bile najbolj všeč?
Roberto: Všeč so mi bile vse aktivnosti, ki so gradile na koheziji skupine, še posebej zmajska aktivnost in situacije, ko se je moral partner zanesti na druge. Všeč mi je bila tudi aktivnost Abigail in vsi medkulturni večeri.
Maja: Albatros, most, zgodba Abigail, grajenje mosta, gluhi telefon ... Najljubša aktivnost je bila zgodba Abigail. Tokrat nisem imela istih občutkov kot prvič, ko sem se jo igrala, a sem uživala v opazovanju in poslušanju ljudi, ki so se jo igrali prvič. Branje zgodbe, ki nima jasnih dobrih in slabih likov je odlična ideja za ljudi, ki jim želimo pokazati, da nihče ne gleda na svet iz iste perspektive in da nekatere stvari niso tako samoumevne.
Fabio:Med učno uro smo imeli nekakšno izmenjevanje idej, kjer so vsi udeleženci, še posebej najmlajši in tisti z manj izkušenj, bili motivirani, da delijo svojo projektno idejo, kaj radi delajo v njihovi skupnosti. Uporabili so kreativnost in domišljijo. Zanimivo je bilo razvijati predloge za projekte, ki so se začeli iz idej, kjer smo delali v petih skupinah in razvijali svoje sposobnosti.
8. Kdo je bil No Bob? Razložite svojo izkušnjo z njim.
Maja: No Bob je bil kozarec, ki je bil uporabljen za darilo nesreče za ljudi, ki so odgovorili z »ne« osebi, ki je takrat imela kozarec. Oseba, ki jo je imela zjutraj, si je morala izmisliti kazen, kot je plesanje, petje pesmi itd. Bilo je zabavno a so ljudje zato bili malce paranoični.
Fabio: To je bila zelo zanimiva in smešna igra. Pločevinka je predstavljala No Boba in cilj na koncu dneva je bil, da ga nimaš ti. Edini način, da ga daš drugim je bil, da drugo osebo nekaj vprašaš in upaš, da bo rekla »ne«. Hoteli smo se ga čim prej osvoboditi, a za nekatere je bilo to lažje kot za druge. Zame je to vedno bila smešna izkušnja, saj si motiviran, da komuniciraš z drugimi se z njimi šališ in razumeš njihov način komunikacije.
9. Kakšna je bila vaša izkušnja z drugimi udeleženci? Kako ste se počutili?
Roberto: V glavnem je bila skupina dobra. Seveda so v vsaki skupini ljudje, s katerimi se bolje razumeš. In to je normalno.
Maja: Udeleženci so bili odlični. Imela sem se super.
Fabio: Dinamika skupine je bila takoj zelo dobra zaradi dobrih trenerjev, lokacije in odprtih ljudi. Nekateri so bili zelo mladi, a zavzeti za učenje od bolj izkušenih. Mislim, da smo imeli dobre rezultate na koncu projekta, zahvaljujoč skupini in delu, ki smo ga opravljali vsak dan.
10. Ste se na projektu naučili kaj novega? Kaj in kako boste to znanje uporabili? Boste znanje delili? Kako?
Roberto: V vsakem projektu se naučiš nekaj novega in drugačnega. To je morda najbolj pozitiven aspekt
Erasmus+ projektov. Tukaj sem razvijal svoje znanje glede pisanja projektov in boljšega razumevanja materiala, ki smo ga imeli na voljo. To bo uporabno v prihodnosti pri mojem delu v organizaciji in načrtovanju in razvijanju novih idej v mreži Erasmus+. Dobil sem tudi novo priložnost za obisk naše prelepe sosednje države in ceniti nove stvari, ki sem se jih naučil o tem majhnem, a zanimivem narodu.
Dominika: Naučila sem se veliko novih stvari. Kako napisati projekt, pa tudi kako zagotoviti, da bo sprejet. In to znanje bom tudi uporabila pri pisanju novih projektov. Še več, odkrila sem nove igrice za povezovanje ljudi v ekipi in ugotovila, da je Slovenija zelo lepa dežela.
Ko govorimo o deljenju ... Vedno delim svoje izkušnje in znanje s svojimi sodelavci in prijatelji.
Maja:Dobila sem veliko informacij o tem,
kako napisati projekt, naučila sem se nekaj o slovenski kulturi in s slučajnim izletom po projektu izvedela nekaj o hokeju na ledu. Veliko sem se naučila od drugih udeležencev samo med vsakodnevnim pogovorom. Svoje znanje bom delila vsak dan med pisanjem projektov, kar sem se naučila bom delila z mladimi in vsepovsod promovirala Slovenijo.
11. Kaj lahko poveste o lastniku hostla Bovec? Kaj lahko poveste o nastanitvi? Kako ste se počutili?
Roberto: Lastnik je bil čudovit in zabaval sem se z njim. Rad vidim ljudi, ki imajo radi svoje delo. To je v Italiji zelo redko. Nastanitev je bila dobra, bilo je le nekaj logističnih težav v prvem dnevu, a smo jo hitro popravili, ni pa bil kriv lastnik.
Maja: Lastnik je bil čudovit! Pa tudi nastanitev. Ne morem reči nič slabega.
12. Kako bi v eni besedi opisal vseh deset dni, ki ste jih preživeli na projektu?
Roberto: Belli.
Dominika: Izkušnja.
Maja: Energija.
Če menite, da si želite izboljšati svoje znanje in spodobnosti, spoznati nove ljudi in deliti nove izkušnje ter obiskati novo destinacijo vam priporočam, da se tudi vi prijavite na Erasmus+ projekt. Mogoče se srečamo na naslednjem projektu. Do takrat pa srečno in nasmejano.
Bojana Bukovec
.JPG)
.JPG)
.JPG)
.JPG)
.JPG)
.JPG)
