Hostel s pogledom na vulkan – Kostarika

Od termalnih vrelcev do adrenalinskih parkov

Enega izmed slednjih sem našel pri kraju La Fortuna. V Hostlu Jardines Arenal je na voljo deset različno velikih sob. Najbolj privlačne so tiste, ki se ponašajo z razgledom na koničasti vrh vulkana Arenal s katerega pogosto teče žareča lava. Žal je bil vulkan v času mojega obiska že nekaj tednov neaktiven... Ali pa k sreči, saj je pred desetletji izbruh že terjal človeška življenja v oddaljeni vasi.

V družbi lenivca

Čeprav je hostel oddaljen nekaj kilometrov od pravega deževnega gozda, je v njegovi bližini mogoče srečati marsikatero žival. Po lepo urejenem vrtu se ves čas spreletavajo pisani ptiči. Z malo sreče lahko naletiš celo na tukana z velikim kljunom. Bolj pogosto pa na obisk pride lenivec, ki se prehranjuje z listi določenih dreves. Lenivci so aktivni predvsem ponoči, podnevi pa visijo na kateri izmed najvišjih vej. Ta, ki obiskuje Hernanov vrt, večkrat prečka dokaj prometno cesto, saj ima na drugi strani na voljo še nekaj dreves s priljubljenimi listi. K sreči ga zaenkrat še ni povozil kak avto. Verjetno zato, ker hodi naokoli predvsem ponoči.

Kulinarične skušnjave

Na kosilo ali večerjo se je potrebno odpraviti do bližnjega mesta La Fortuna v katerem je na voljo več restavracij za vsak žep in okus. Najcenejši so dnevni meniji, kakršne je mogoče dobiti že za dobre 3 evre. Običajno predstavljajo značilno kostariško jed casado, ki jo sestavljajo riž, fižol, solata, jedilne banane in meso. Slednje je lahko svinjina, govedina, piščanec ali riba. Fižol in riž sta tudi sicer pogosto na domačem jedilniku – ena izmed priljubljenih jedi (gallo pinto) je sestavljena iz mešanice obojega. K jedi se prileže tudi pijača. Priljubljeno je pivo imperial, še bolje pa si je privoščiti sveže stisnjene sokove iz tropskega sadja. Ponujajo mango, ananas, papajo, gvajavo in še kaj, odvisno od sezone.

La Fortuna je oddaljena okoli 120 kilometrov od prestolnice San Jose, pri kateri se nahaja mednarodno letališče. Vožnja z avtobusi je poceni a tudi počasna, saj za to pot potrebujejo dobre tri ure. Predvsem zaradi ovinkaste ceste in pogostih postaj. Zato si nekateri privoščijo najetje privatnih prevoznikov, ki pa so nekajkrat dražji. Seveda je možen tudi najem osebnega avtomobila, ki pa ima smisel le, če si stroške deli več oseb. Plačevati je mogoče kar z ameriškimi dolarji, le za manjše nakupe je potrebno imeti pri sebi lokalno valuto – kolone. Sporazumevanje je mogoče v angleščini a zaželjeno je vsaj osnovno znanje španščine, saj izven turističnih krajev le redkokdo govori angleško.