Maribor je mesto, ki je v tem desetletju nosilo kar dva laskava naziva; Evropska prestolnica kulture in Evropska prestolnica mladih. Beseda hostel je v slovarju Mariborčank in Mariborčanov precej stara beseda, saj je tudi pred dvema desetletjema v okviru Dijaškega doma na Pobrežju deloval hostel. Res, da samo poleti in še to s slabo zasedenostjo. V zadnjih dvajsetih letih se je Maribor iz industrijske prestolnice začel spreminjati v turistično mesto, po katerem vozi vlakec Jurček, pod mariborskimi mostovi pa se lahko zapeljemo z ladjo Dravska vila. Stara trta, Pohorje in ostale danosti v Maribor vsako leto privabijo več turistov, med njimi pa je tudi vedno več mladih popotnikov. Vrsto let v Mariboru deluje UNI-hostel v prostorih bivšega hotela Zamorc v samem središču Maribora, pod Pohorjem deluje hostel Mlada lipa, zadnja pridobitev Maribora pa je hostel Pekarna, ki deluje v prostorih nekdanje vojaške Pekarne pri Magdalenskem parku le nekaj sto metrov od središča mesta. Ob pridobitvi certifikata HIQ smo se pogovarjali z vodjo hostla Pekarna, Lidijo Ropin, ki je za Popotniško združenje Slovenije povedala:
Kakšno je bilo stanje v vašem kraju in okolici preden ste se odločili za kandidaturo na razpisu za Youth Hostel?
Z nameravano investicijo se je sledilo Kulturnemu programu Mestne občine Maribor za obdobje 2007-2011 ter zastavljenim ciljem v smeri razvoja javne mladinske turistične infrastrukture in turizmu komplementarne dejavnosti ter zagotovitve kapacitet za izvajanje mladinskih in urbanih kulturnih programov. Pozitivni učinki investicije se odražajo v vzpostavitvi mladinskega centra kreativnega tipa, ki ima regionalne (pokrajinske) učinke.
V Mariboru je bilo v času prijave na razpis nizko število hostlov, in kar nekaj hotelov, ki zaradi cenovne politike in načina namestitve niso najbolj primerni za mladinski turizem. Zato smo se odločili, da skupaj z Mestno občino Maribor poskušamo pridobiti sredstva za obnovo KC Pekarne in s tem za izgradnjo mladinskega hotela. Konkurenčne prednosti, ki smo jih pri tem videli, so bile predvsem v zgodovini, ki jo ima večletno kulturno in mladinsko dogajanje na območju Pekarne, lokaciji, ki je enostavno dosegljiva z avtobusnim prevozom, z možnostjo ureditve parkirnih prostorov, bližina centra mesta, dostopnost do trgovin in gostinskih objektov; ceni, saj je cenovno ponudba storitev mladinskega hotela najugodnejša, saj v osnovi ponuja drugačen standard nastanitvenih kapacitet (sobe s skupnimi ležišči). Uporabniki mladinskih hotelov želijo bivati čim ceneje; nudimo pa tudi možnost lastne priprave obrokov, pranja perila, dostop do interneta, možnost udeležbe v mladinskih programih in aktivnostih v mladinskem centru; sprotno ažuriranje informacij, dostop do vseh vrst informacij (o dogajanju in prireditvah, raznovrstni ponudbi storitev v mestu in v državi, informacije o transportu, izmenjava mnenj in izkušenj med popotniki ipd.).
Kako je Youth Hostel pripomogel k razvoju mladinskega turizma v vašem kraju?
Z investicijo v mladinsko turistično infrastrukturo so se povečale nočitvene kapacitete, dvignilo števila turističnih nočitev, zagotovili so se ustrezni prostori za delovanje mladinskega centra in s tem pogoji za izvajanje programov neformalnega učenja (predvsem tim. neorganizirane mladine) in medkulturnih praks ter zagotovile zmogljivosti za pospeševanje mobilnosti mladih.
Projekt je prispeval k dvigu konkurenčnosti turističnega gospodarstva, razpoznavnosti destinacije in Slovenije, hitrejšemu razvoju turizma, nastanku novih delovnih mest, hitrejšemu regionalnemu razvoju in povečanju vzgojne in izobraževalne ravni mladine.
Kako YH prispeva k razvoju mladinskega dela in krepitvi kompetenc mladih?
Youth Hostel podpira in omogoča izvajanje trajnejših mladinskih in mladinskih kulturnih programov. Omogoča večjo prepoznavnost mladinskih in urbanih kulturnih programov in večjo vključenost mladih v mladinsko delo. Mladinskemu delu, mladinskim kulturnim programom in mladinskemu turizmu nudi infrastrukturno podporo ter kapaciteto za izvajanje dejavnosti.
Glede na to, da je področje turizma/namestitev za vas novo, kje ste imeli na začetku največ težav?
Zaposleni v Mladinskem kulturnem centru Maribor v okviru katerega deluje tudi
Hostel Pekarna, sicer nismo imeli neposrednih izkušenj na področju turizma, smo pa se zato celo leto pripravljali pred odprtjem hostla ter pridobivali podatke o postopkih poslovanja. Pripravili smo vse, kar je osnovno za poslovanje mladinskega hotela, torej pregled vseh zakonskih določil tega in povezanega področja poslovanja, priprava programov za poslovanje recepcije in gostinskega dela, ki smo ga namenili le za goste, priprava obrazcev in navodil za novo osebje. Priprava promocijskega materiala, oblikovanje storitev in cen, priprave ponudb na področju trženja ter povezovanje z lokalnimi akterji na področju turizma ter širše publike. Timsko delo ob otvoritvi hostla je bilo ključnega pomena, saj smo morali tako rekoč vse narediti od začetka. Ko rečemo vse, mislimo s tem od obrazcev za delo, uvajanje programa na recepciji, uvajanja programa e-gost, upoštevanje vseh zakonskih določil (voda, prostor…), urejanje recepcije, delo z gosti, pisanje ponudb, marketing, povezovanje z ostalimi akterji na področju turizma.
Kako ste zadovoljni s članstvom v mreži Hostelling International? Kaj vam članstvo prinaša in kaj bi še dodatno svetovali? S članstvom v IYHF smo zadovoljni, saj smo z vstopom v mrežo pridobili večjo prepoznavnost širše v mednarodnem okolju, kjer mreža deluje. Sama organizacija poskrbi za posamezne praktične izmenjave izkušenj, kot tudi za večjo povezanost med samimi hostli in izmenjavo dobrih praks ter pomoč na posameznih področjih delovanja mladinskega hotela kot je skupna promocija na nacionalni kot tudi mednarodni ravni.
Zakaj ste se odločili za vpeljavo sistema kakovosti HI-Q light?
Kar nekaj evidenc in navodil smo že imeli pripravljenih, preden smo se odločili za uvedbo sistema HI-Q light. Za vpeljavo sistema kakovosti HI-Q light smo se kljub temu odločili, ker sam sistem ponuja posamezne postopke in evidence, ki so zelo nadzorne in sistematično urejene po posameznih področjih. Sam sistem zelo porazdeli delo in posamezniki, ki so seznanjeni z njim, imajo opisane postopke, kar pomeni, da je možnost napak in nerazumevanja manjša.
Kako ocenjujete program in kako vam sistem HI-Q light pomaga pri delovanju hostla?
Program po sistemu HI-Q light na določenih področjih uporabljamo dnevno, posamezne tedensko nekaj pa tudi mesečno. Informacije so vedno na voljo v pisni obliki in preverljive ter so bolj pretočne med zaposlenimi. Pripravili pa smo tudi osnovno mapo z vsemi opisi postopkov in evidencami, dopolnili smo jo še s potrebnimi ostalimi informacijami in dobili kvalitetno mapo z navodili za novo zaposlene ali občasne delavce, kar nam vsekakor olajša delo in skrajša uvajalni čas.
Ali nam lahko zaupate en praktičen primer, ko vam je sistem HI-Q light olajšal delo?
HI-Q light sistem kakovosti je doprinesel kar nekaj preglednosti v hostel in nam je olajšal delo na več ravneh. Evidence, ki jih vodimo o oceni na spletnih rezervacijskih portalih, nam sprotno pokažejo na katerem področju se moramo popraviti, saj nas gostje ocenjujejo na petih področjih. Kjer je v naši moči to tudi naredimo. Zelo uporabne so nam tudi evidence opravil na recepciji, pozabljenih stvari, poškodovanih stvari, dnevnik vzdrževanja itd.
