Ko dobiš povabilo, da se v hladnejšem delu leta udeležiš poroke na toplem, se takemu povabilu vsekakor ne moreš odreči. In če je to vabilo na hindujsko poroko, ki se bo odvijala v otoški državi Trinidad in Tobago v Karibskem morju, potem popotnik kot sem sam res nima kaj dosti premišljevati. Tako sem se v mesecu decembru odpravil v Trinidad in Tobago. Ne samo, da sem prvič obiskal hindujsko poroko, obiskal sem tudi 3 nove države (Trinidad in Tobago, Grenado in Grenadine Svetega Vincenta) ter se srečal s sorodniki iz Kanade.
Trinidad in Tobago je država sestavljena iz dveh otokov – iz večjega, industrializiranega in bogatega z nafto Trinidada, ter precej manjšega Tobaga, ki sloni na turizmu, po zaslugi prekrasnih plaž s turkiznim morjem, belim peskom in palmami. Otoka najdemo na skrajnem jugu Malih Antilov, nedaleč stran od Venezuele. Otok Trinidad, ki je obenem največji otok Malih Antilov, je poimenoval sam odkritelj Novega sveta, Krištof Kolumb, zaradi hribovja s tremi vrhovi na jugovzhodni obali otoka, ime precej manjšega Tobaga, pa izhaja iz besede za tobak, ki so ga domačini tam gojili in tudi kadili.
Med obiskom Trinidada in Tobaga vsekakor ne gre zamuditi sledečih znamenitosti:
- Port of Spain (v prevodu »špansko pristanišče«) je glavno mesto države, ter obenem tudi največje mesto in se nahaja na severozahodni obali otoka Trinidad ob zalivu Paria.
- Plaža Maracas je najbolj znana plaža na otoku Trinidad, uro vožnje (po vijugasti in hriboviti cesti) oddaljena od prestolnice Porto of Spain na severni obali otoka.
- Hindujski tempelj v morju (Temple in the Sea) v kraju Waterloo ob zalivu Paria velja za največjo hindujsko znamenitost Trinidada in je plod zamisli enega samega človeka – Sewdassa Sadhuja, ki je kot pogodbeni delavec prišel na Trinidad leta 1907. Najprej je zgradil tempelj na kopnem, zaradi česar je bil celo preganjan in zaprt, kasneje pa je svoje življenje posvetil gradnji templja na nikogaršnji zemlji – v morju. Njegovo težavno delo, ko mu je morje skoraj vsak dan odplavilo sadove dela prejšnjega dne, sta po njegovi smrti dokončala hindujska skupnost in država, ko je bil tempelj dograjen v obliki, kot ga lahko vidimo danes.
- Kip boga Hanumana v kraju Carapichaima na Trinidadu s svojimi 26 metri velja za najvišji kip take vrste zunaj Indije in je pomembno hindujsko svetišče, kamor verni Hindujci prihajajo molit. Če se kip trikrat obkroži, velja, da se uresničijo tudi želje vernikov.
- Pigeon Point je najbolj znana plaža na otoku Tobago in hkrati tudi edina plaža na otoku z vstopnino. Tako lahko za slabe tri evre uživaš v vsem, kar ti ponuja ena izmed najlepših plaž na Karibskem morju. Ne manjkajo pa niti stojnice, kjer nudijo »bake and shark«, neke vrste hamburger iz mesa morskega psa.
- Ribiška vasica Charlotteville na skrajnem severu Tobaga je zasanjan kraj, ki živi od ribištva in turizma. Pobočja hribov, ki se dotaknejo Karibskega morja na rumenem pesku plaž, so posuta s preprostimi bivališči domačinov in ponujajo enega izmed najbolj slikovitih prizorov na celotnem otoku.
Pišem o državi v Karibskem morju, hkrati pa sem povedal, da sem bil povabljen tja na hindujsko poroko! Indijci in Karibi, kako gre to skupaj?! Po koncu sužnjelastništva so velike plantaže na Trinidadu ostale brez delovne sile in takrat so Britanci (kolonialni gospodarji Trinidada) začeli dovažati Indijce kot pogodbene delavce in poceni delovno silo na Trinidad. Po izteku pogodbe, se jih je večina odločila ostati na Trinidadu in tako je danes na Trinidadu 40 % prebivalstva Indijcev. Ker so v vseh teh letih (prvi Indijci so na otok prišli okoli leta 1850) nekateri Indijci sprejeli tudi različne krščanske vere, del Indijcev pa je že bil muslimanske veroizpovedi, predstavljajo danes Hindujci na Trinidadu 20 % prebivalstva. Tako so danes po vsem Trinidadu opazni hindujski templji (najbolj znani je t. i. Tempelj v morju), otok pa se ponaša tudi z najvišjim kipom opičjega boga Hanumana izven Indije.
Tako sem se znašel na hindujski poroki dveh Indijcev iz Trinidada, ki živita v Kanadi. Ženin (nečak bratrančeve žene) je hindujske veroizpovedi, medtem ko je nevesta rimskokatoliške vere, zato sta bili organizirani tako hindujska poroka kot katoliška. Hindujska poroka velja za enega najbolj pomembnih dogodkov v življenju Hindujca. Zaznamuje začetek zakonskega življenja in popolno predanost zakoncev enega drugemu. Hindujske poroke se lahko odvijajo v templjih, v modernem času pa je bolj običajno, da se odvijajo kar pod šotori, kjer se pripravi začasen tempelj z oltarjem (mandap) in večnim ognjem, ki predstavlja boga kot pričo zakonu. Celotna hindujska poroka po navadi traja tri dni z vrhuncem, slovesnostjo hindujske poroke na tretji dan. Prvi dan se tako opravlja obredno očiščenje obeh zakoncev, medtem ko se drugi dan pripravlja hrana za pogostitev. Glavna slovesnost, ki je tudi najbolj svečani del, se začne s prihodom tradicionalno oblečenega ženina (imenovan Dulaha po hindujsko) ter neveste (Dulahin). Ob spremljavi zvokov bobnov tassa vsakega posebej sprejmejo člani družine in jima na ta način izkažejo posebno čast. Pundit (cerkveni predstavnik) vodi obred hindujske poroke (vivaha samskaras), v katerega so poleg ženina in neveste aktivno vključeni tudi ostali sorodniki, tako po ženinovi kot nevestini strani.
Hindujska poroka duhovno, duševno, fizično, čustveno in moralno združi dva posameznika. Namen je tako močna združitev dveh oseb, da po poroki, čeprav njuni telesi ostaneta dve ločeni enoti, postaneta ena harmonična celota. Med obredom hindujske poroke Dulahin in Dulaha formalno sprejmeta eden drugega med drugim z molitvijo in različnimi daritvami. Par tako ognju daruje posebno pripravljena riževa zrna (ki se na poseben način pripravijo večer pred poroko), ki simbolizirajo plodnost in blagostanje. Najprej sedemkrat obkrožita sveti ogenj, vsakič s posebnim namenom, in vsak krog je zaključen z darovanjem riža svetemu ognju. Prve štiri kroge vodi Dulahin, kar predstavlja njeno obljubo, da bo vedno prva oseba ob strani svojega moža. Z izmenjavo cvetličnih vencev, ki predstavljajo združitev dveh teles in duš v eno, pa sta razglasila svojo ljubezen in sprejem eden drugega. Pomemben del obreda, je tudi t. i. Sindu Daan, ko Dulaha pod šalom naredi posebno črto z rdečilom (vermilijon) na čelo od Dulahin. Ta znak – sindur pomeni, da je poročena. Sledi še izmenjava prstanov nakar Pundit izreče še zadnje molitve in oba blagoslovi z vodo. Seveda pa ne manjka niti obmetavanja z rižem in cvetjem.
Zanimivost hindujske poroke je, da se na istem mestu ne sme odvijati obred ter streči alkohol ali meso, tako da smo bili postreženi samo z brezalkoholnimi pijačami (tudi šampanjec je bil brezalkoholen) ter brezmesnimi jedmi iz zelenjave in sadja, ki so povrhu vsega bile še zelo pekoče. Tako se je na krožniku znašel nepogrešljivi riž, pa roti (posebna vrsta palačinke, ki ne manjka pri nobenem obroku na Trinidadu), čičerika, koruza, mango, bučke, krompir in še kaj. Mesa sicer res ni bilo, alkohol pa je bil na parkirišču takoj zraven šotora. Seveda si ga moral popiti kar na parkirišču in ga nisi smel prinesti v šotor, dobil si ga pa vseeno.
Hindujska poroka je danes nekaj čisto običajnega na Trinidadu. Kdo bi si mislil, da so bile hindujske poroke na Trinidadu do leta 1946 prepovedane. In to celih sto let po prihodu prvih Indijcev na otok! Čeprav sem prepotoval že velik del sveta je bilo obiskati Trinidada in Tobaga ter prisostvovati hindujski poroki nekaj novega tudi zame in sem vesel, da mi je bila dana ta možnost.
