Riga, srce Baltika

Obisk baltskih držav je bila moja velika želja. Tako sva se konec julija odpravila v Latvijo in Estonijo. Z airBaltic sva z Brnika odletela v Rigo. Pred pristankom sva že skozi okno opazovala zelene gozdove in pokrajino. Udobna, dve uri dolga vožnja v modernem letalu je hitro minila. Z avtobusom sva se odpeljala do središča mesta. Vozovnici sva kupila v trafiki ob letališču – 1,5 evra na osebo za 90-minutno vožnjo. Tako poceni še nikoli nisva prišla z letališča do glavnega mesta.

Čudovit razgled na mesto

Riga, prestolnica Latvije, je geografsko središče Baltika. Staro mestno jedro, ki je pod Unescovo zaščito, je luštno in hitro osvojljivo. Midva sva bila v Rigi štiri dni, en dan pa sva se odpravila na izlet v Jurmalo. Imela sva dovolj časa, da sva mesto dodobra spoznala in raziskala vse uličice, trge in skrite kotičke. Na trgu pred mestno hišo je najin pogled nedvomno najprej obstal na pročelju hiše House of the Blackheads, renesančne palače, ki je nekoč služila kot središče za trgovske cehe. Danes je to ena najbolj prepoznavnih zgradb v Rigi, v njej pa je muzej. Na trgu je tudi maketa prvega okrašenega drevesa na svetu, kip zaščitnika mesta Rolanda, ki simbolizira pravičnost, in velik napis Riga, ki pritegne mimoidoče, da tukaj naredijo fotografijo. V bližini je TIC, le streljaj stran pa cerkev svetega Petra. Zvonik ponuja enega najlepših razgledov na mestno veduto.

Tržnica – zbirališče domačinov

Raziskovanje sva nadaljevala mimo protestantske katedrale, največje srednjeveške cerkve na Baltiku, ki je znana po svojih mogočnih orglah in čudoviti notranjosti. V bližini je bronasti kip Town Musicians of Bremen. Mimo Rock Cafe sva se odpravila do sinagoge, od tam pa naprej do tržnice. Tržnica je ogromna, sestavlja jo pet velikih hal, zunaj pa je še pokriti del tržnice, kjer prodajajo sadje, zelenjavo, rože, v kioskih pa vse od oblačil, začimb do hrane za male živali. V vsaki hali prodajajo določene izdelke, npr. sire in mlečne izdelke, meso, ribe. Tržnica je res velika, zato sva tukaj preživela kar nekaj časa. Srečala sva ogromno domačinov, ki se tukaj zbirajo, družijo, kupujejo ne glede na dan v tednu.

Mesto, ki je dobilo ime po reki

Ob kanalu in mestnem parku sva se mimo opere sprehodila do trga Livu (Līvu laukums). Nedvomno je to eden najbolj barvitih kotičkov mesta. Hiše z različnimi fasadami in okrasjem vabijo v svoje restavracije in kavarne. Tukaj je nekoč tekla reka Riga, po kateri je mesto dobilo tudi ime. Reko so kasneje izsušili in zasuli, ime pa je ostalo. Po poti nekdanje struge sedaj vodi tlakovana pot. Zavila sva med ulice in mimo hiše z rumeno fasado in številnimi štukaturami v slogu art nouveau ter mačkama na strehi (Cat house) prispela do znamenitih zgradb, imenovanih Three Brothers. To je niz treh hiš iz različnih zgodovinskih obdobij (iz 15., 17. in 18. stoletja). Gre za najstarejše ohranjene srednjeveške hiše v mestu, ki prikazujejo razvoj arhitekture skozi stoletja. Od tam sva se odpravila mimo parlamenta do Švedskih vrat, edinih ohranjenih mestnih vrat, ki so del nekdanjega obrambnega sistema.

Ko ulica postane muzej na prostem

Mimo spomenika svobode (Brīvības piemineklis), ki je s svojimi 43 metri eden najvišjih v Evropi, sva »vstopila« v novejši del mesta. V tem delu se nahaja mogočna pravoslavna cerkev in čudovita stavba, v kateri domuje nacionalni muzej umetnosti. Odšla sva še nekoliko severneje, do ulice Alberta (Alberta iela). Ko sva se znašla v tej čudoviti ulici, so bili najini odzivi »Waw!«, »Poglej tole!«, »Noro!«. Ulica Alberta je pravi muzej na prostem, saj so vzdolž ulice prav vse hiše zgrajene v slogu art nouveau, polne so mozaikov, nenavadnih oblik, štukatur in nežnih pastelnih odtenkov.

Izkušnje iz prve roke

V Rigi sva spoznala, kaj pomeni pregovor »po dežju posije sonce«. Ko sva se sprehajala po mestu, so naju sprva zajele drobne dežne kaplje, le nekaj sekund kasneje pa je lilo kot iz škafa. Po dobrih desetih minutah je posijalo sonce, ulice so ponovno oživele in le še mokra cesta je spominjala na močan dež pred nekaj trenutki. Ugotovila sva, da vremenskim napovednim ne bova mogla zaupati, saj se je vreme hitro spreminjalo. V poletnih mesecih so sončna očala, dežnik in vetrovka (ali kos oblačil z dolgimi rokavi) kar nujno potrebna »oprema« v nahrbtniku.

Mesto je majhno, simpatično, hitro sva ga osvojila. Tokrat pa sva se odločila za ogled mesta z vodenim ogledom, kar je se izkazalo za super izkušnjo. Mlada domačinka nas je v dveh urah popeljala skozi mesto, ga opisala skozi svoje oči in predstavila življenje v njem. Vodenje je bilo brezplačno, zaželeni pa so bili prostovoljni prispevki. Odpravila sva se v eno izmed kavarn Caffeine v Latviji, kjer ponujajo prijeten prostor in odlično kavo z bogato ponudbo. Preizkusila sva tudi sladico Cruffins, ki je bila za prste obliznit, čeprav zelo nasitna. Ob tem sva poskusila še nekaj njihovih piv, med drugim Zoltners, Mežpils in Tērvete. Zelo nama je bilo všeč kosilo v restavraciji Burzma v 4. nadstropju veleblagovnice. Gre za nekakšno tržnico različnih ponudnikov, midva sva se odločila za kruhke bao, kosilo pa pojedla na zunanji terasi z razgledom. En dan sva se odpravila v restavracijo Balzambārs, kjer so imeli veliko ponudbo tradicionalnih latvijskih jedi. Midva sva naročila njihove ročno izdelane cmoke s skuto in krompirjem z različnimi polnili. Jedo jih z mešanico svežih zelišč (kjer po vonju močno izstopa svež koper), kisle smetane in kisa. Midva sva bila navdušena!

Izlet do Baltskega morja

En dan sva se odločila, da se odpraviva na izlet. Z vlakom sva se odpeljala do Jurmale, ki je zlasti med domačini priljubljeno obmorsko letovišče. Za vozovnici sva plačala 2 evra na osebo v eno smer. Po dobre pol ure vožnje prispela v Jūrmalo, prehodila sva mesto, polno lesenih vil iz konca 19. stoletja, zgrajenih v slogu art nouveau, spila pijačo s čudovitim razgledom na Baltsko morje in – seveda – namočila noge v morje. Na kosilo sva se odpravila v armensko restavracijo.
Potovanje po Baltiku sva nadaljevala v Tallinnu. Se beremo v nadaljevanju!