Pobeg v bližnja mesta – Budimpešta

Tokrat je odločitev padla, da grem v Budimpešto. Glavno mesto Madžarske se razteza ob bregovih reke Donave, ta pa je pomembna prometna žila, saj povezuje Srednjo Evropo s Črnim morjem. Mesto je bilo v preteklosti razdeljeno na Budim na levem bregu, Stari Budim na severu in Pešto na desnem bregu. Danes pa deluje kot celota in ponuja cel kup zanimivosti in brezskrbno potepanje po skritih kotičkih mesta.

 

Ker se večkrat vprašam, kam pa zdaj, v danem trenutku pa ni osebe, ki si želi isto kot jaz, se nemalokrat na pot odpravim sama. To sprejemam s pozitivnimi občutki in se vedno vrnem domov dobre volje in polna zagona za planiranje novih dogodivščin na tujem. Se pa vedno najde kdo, ki se čudi moji želji po samotnem odkrivanju sveta. »A ti ni dolgčas? Se na izgubiš med množico ljudi? Kaj pa delaš zvečer, greš sama na večerjo?« so pogosta vprašanja znancev. Tudi meni se zdi to včasih nora ideja, a se tako nevede največ naučiš sam o sebi, prav tako pa se posvečaš drugim stvarem in ne svojemu sopotniku in drugače doživiš okolje, v katerem se nahajaš. Zabavati samega sebe je ena najtežjih stvari, ki sem jo doživela. Ko si brez energije in želje po obisku še zadnje znamenitosti, ki jo imaš na seznamu, a se ti »ne da več«, pa se le prepričaš, zakaj bi namreč spal v hostlu in se smilil samemu sebi, če pa je pred tabo nekaj novega, neznanega, vrednega obiska. Tako hodim po ulicah, opazujem ljudi okrog sebe, če imam voljo tudi koga ogovorim ali pa turisti ustavijo mene in me vprašajo za smer – to se mi je v Budimpešti, ko sem pospravila fotoaparat in zemljevid to zgodilo nemalokrat. Pa smo potem skupaj našli pot do lokacije, ki so jo iskali. In tako samostojno je potekalo moje potovanje po Budimpešti.

 

Na pot sem se iz Ljubljane odpravila s »car share-om« oz. prevozi, kar je cenovno ugodno in predvsem mnogo hitreje kot z javnim prevozom. Že v avtu sem spoznala kup zanimivih posameznikov, ki so se iz najrazličnejših razlogov peljali v enako smer kot jaz. Na obrobju smo se po 5-urni vožnji razkropili v vse smeri. Moj hostel je bil na čisto drugem koncu mesta, vendar sem na srečo spoznala mladega Madžara, ki se je peljal v enako okrožje kot jaz in sem mu lahko brezskrbno sledila do želene postaje. Pozne ure in dolga vožnja so me pošteno utrudile in tako sem bila še bolj srečna, ko sem zagledala vhodna vrata hostla. Po e-pošti sem nekaj dni pred prihodom prejela kup uporabnih informacij in nazoren zemljevid kje točno se nahaja. Moje prebivališče je bil majhen a z neštetimi detajli in premišljeno opremljen hostel na odlični lokaciji – Aventura Boutique Hostel, član mednarodnega združenja Hostelling International. Kdor si želi kakovostno storitev, predvsem pa mir in domače počutje, saj izmenjave informacij in zgodbic z drugimi popotniki ni manjkalo, je lepo vabljen, da si odpočije prav tu. Nahaja na zelo strateški lokaciji, tako imate vse na dosegu rok. Do najbližje metro postaje, ki sem jo redno uporabljala, se sprehodite v času 5 minut ali pa malo hitreje, če se vam malo mudi. Nočno življenje se nahaja le par ulic stran, če pa imate v mislih kaj bolj oddaljenega, pa se brez težav pozno v noč lahko usedete na javni prevoz, ki vam omogoča varno in hitro pot »domov«.

 

Svoj prvi dan sem se po jutranjem poležavanju, kavi in nanašanju sončne kreme, saj so temperature krepko presegale mejo 35 °C,  odpravila na pot. Po neštetih ulicah Budimpešte, preko mostov, mimo cerkva in trgov, se ustavila v trgovini, pojedla sladoled, kupila limonado na stojnici prijazne gospe in se usedla na klop pod mogočnim drevesom. Nekako tako sem preživela vseh svojih 5 dni kratkega pobega iz vsakdanjika.

 

Kar si je v Budimpešti vredno ogledati, je zagotovo kopica mostov, ki se raztezajo čez reko Donavo. Meni najljubši je Verižni most, saj te na vstopu pričakajo mogočni kipi levov, je pa tudi prvi stalni most, ki je bil zgrajen čez Donavo. Prav tako vam pogled ne more uiti iz največje stavbe na Madžarskem v neogotskem stilu zgrajenega parlamenta. Sama sem se podala vzdolž obrežja reke mimo stopnišč, ki so po velikem delu speljane ob Donavi in so zvečer pravo mravljišče mladih ljudi, željnih druženja. 

 

Na srečo sem na svoji poti spoznala veliko domačinov, ki so si vzeli čas in mi napisali cel seznam stvari, vrednih ogleda. Ker sem si prvi dan kupila 72-urno vozovnico za vsa transportna sredstva, kar mi je prišlo zelo prav, saj je prometna mreža odlično speljana in zelo učinkovita, sem se odpravila na zahodni del Budimpešte imenovan Normafa. Do tja pelje avtobus št. 21, ki ga najdete zraven metro postaje Széll Kálmán tér. Po polurni vožnji navzgor se vam odpre lep pogleda na mesto. Še lepši pogled pa se pokaže ob vzponi na grajski hrib. Navzgor vodi več poti, tako da se najde tudi kak kotiček, kjer se v obljudeni Budimpešti znajdete čisto sami. 

 

Večere sem preživela v družbi mladih, nekaterih popotnikov, domačinov in priseljencev, ki so prišli sem zaradi službe. Bar, ki ga mora vsak obiskati je Szimpla Kert, malo več kot 10 let staro urejeno umetniško središče pričara nenavadno nočno vzdušje. Vstopnine ni, se pa lahko znajdete pred daljšo vrsto za vstop, saj je ob vikendih  ena najbolj zaželenih postaj mladih, ki se pred tem zbirajo v parkih in barih mesta. Prav tu se v nedeljo v dopoldanskem času odvija tudi zanimiva tržnica, lokalnih izdelkov, predvsem hrane in pijače. Odlična točka za nedeljsko kosilo! 

 

Na Trgu junakov se vedno nekaj dogaja, pa naj bo to skupina kitajskih turistov ali pa predporočne zabave Britancev, ki v potokih točijo pivo in lezejo po spomenikih v upanju, da to pa bo dobra slika. Do tja sem se od Aventura Boutique Hostla sprehodila kar peš, saj je od trga oddaljen samo okoli 15 minut. V bližini se nahaja tudi muzej lepih umetnosti, zame je bila stavba zanimiva predvsem zaradi čudovitih arhitekturnih detajlov. Cesta naprej vodi v mestni park, kjer se nahaja grad Vajdahunyad z muzejem, številna kopališča, živalski vrt in zabaviščni park. 

 

Vsak kratki oddih se hitro konča in tako se je tudi ta. Budimpešta me je kljub mojemu tretjemu obisku še enkrat pozitivno presenetila. Prijazni ljudje, občutek varnosti, dobra hrana, udobna postelja Aventura Boutique Hostla, polne ulice in mnogo spoznanj o sebi so nekaj, kar bo na tem potovanju pustilo poseben pečat. Videla sem veliko, lahko bi še več, a moj način potovanja stremi k temu – vedno si pusti nekaj vrednega ogleda, kar ustvari razlog, da se lahko tja ponovno vrneš!