V deželi svetih krav – 1.del

S prijateljico sva pristali v Delhiju. Bilo je zgodaj, mesto je še spalo, ko sva se vozili proti centru in nemo opazovali na tisoče ljudi, ki so spali kar na pločnikih ob vpadnici v mesto. Na kulturni šok, ki ga zagotovo doživi vsak Zahodnjak v Indiji, se je težko pripraviti. Velika revščina in ljudje, ki dejansko vse, kar imajo, nosijo s seboj, zadane še tako otopele kapitalistične ume. Delhi je neprijazno mesto, kjer te neprestano spremlja občutek, da ti želi vsak mimoidoči, pa naj bo še tako prijazen, izprazniti žepe s previsokimi cenami za storitve. Prestolnica naju ni navdušila, zato sva se po hitrem ogledu mesta podali v svet Maharadž, v Radžastan. Ta zvezna država ima 56 milijonov prebivalcev, zato je gneča kjerkoli in kadarkoli neizogibna. Polne ulice pisano oblečenih ljudi med katerimi se potikajo krave, divjajo motorji in rikše, so del vsakdana, ki ga vedno spremljajo še neznosne vonjave, kupi smeti in hrup. V nekaterih mestih Indijci še sedaj nimajo urejene kanalizacije, tako fekalije v potočku tečejo med cesto in hišami. Tudi o smetarskih službah ni ne duha ne sluha. A človek se vsega navadi, tudi umazanije in čez čas je skoraj ne opaziš več, razen če ne »nagaziš« v kupček kravjega dreka, ki so na ulici stalen inventar.

 

Iz kaotičnega Delhija sva se v Bikaner (mesto v Radžastanu) odpravili z vlakom. Izza obzorja so se prikazali prvi sončni žarki, ko sva radovedno spremljali predmestje prestolnice skozi umazana okna počasi premikajočega se vlaka. »Poglej jih, saj … kakajo!« je začudena vzkliknila prijateljica in z odprtimi usti sva opazovali množice moških, ki so veliko potrebo opravljali le par korakov oddaljeni od tirov. Res, presenečenjem kar ni bilo konca. Postanek v Bikanerju sva načrtovali zgolj zaradi templja, ki je iz mesta oddaljen par kilometrov. Templja, ki v Zahodnjakih vzbuja gnus, a se je obisku kljub temu težko upreti. Enostavno moraš ga videti. To je Karni Mata oziroma tempelj podgan. Ko se bos sprehajaš po kamnitih ploščicah svetišča podgan, zagotovo premikaš meje svojega poguma. Te svete živali, ki so po verovanju Indijcev potomci Karni Mate, ki naj bi v 16. stoletju delal čudeže, tekajo po celem templju. Tu in tam je videti kakšno poginulo podgano, katere smrt je prej posledica debelosti kot pa pomanjkanja hrane, saj darovi v obliki vseh možnih dobrot ležijo povsod po tleh. Slišati je tudi kakšen krik, ko se podgana zapodi čez boso žensko nogo ali pa vzklik razburjenja, če kdo opazi belo podgano. Pogled nanjo naj bi namreč prinašal srečo. Čez čas, ko sva se navadili mimoidočih živali, sva si noge odpočili na stopnišču in opazovali daritve in molitve Indijcev, ter zgrožene obraze redkih turistov.

 

Zmotno bi bilo misliti, da so se vse podgane zatekle v tempelj. Na naslednjem nočnem potovanju z vlakom sva imeli to srečo, da sva jih lahko opazili tudi v vagonu. Sploh ni čudno, da kakšna zaide v ohlajeno zavetje vlaka, saj jih na železniških postajah kar mrgoli. Noč sva preživeli z mislijo na nepovabljene gostje in se zbudili v zlatem mestu, Jaisalmerju. Sredi puščave se na vrhu hriba bohoti magična peščena trdnjava, ki oblita s sončnimi žarki odseva zlato barvo. Majhno mestece turisti povečini obiščejo zaradi safarija, kjer vas kamele popeljejo v večidel skalnato puščavo. A Jaisalmer ponuja veliko več - izdelane hiške, čudoviti templji, veličastni portali in sijajna palača, vse izdolbeno iz enakega, nežno rumenega kamna. Romantiki pridejo na svoj račun ob sončnem zahodu, ko sonce tone v puščavska tla v zlato-rdečih tonih. Ko sva občudovali prelep prizor, sva na obzidju srečali Indijca, ki ima majhno trgovino, kjer prodaja in po meri izdeluje nakit. Še dolgo v noč smo klepetali ob čaju in ker sva bili še vedno pod vtisom vseprisotnih krav, nama je pripovedoval o incidentu, ki se je lanskega leta zgodil v mestu. Večina Indijcev (80 odstotkov) je hindujcev in tako je tudi v Radžastanu. Hindujci vidijo kravo kot svojo drugo mati, zato jih tudi tako častijo. Na tem ozemlju so tudi muslimani, za katere so krave daleč od svetih živali in če se krava pase na njihovem polju ter uničuje njihove pridelke, pride do problema. Točno to se je zgodilo v Jaisalmerju, ko je nek musliman s traktorjem povozil kravo, ki se je mastila z njegovimi poljščinami. Hindujci so bili besni, želeli so ga pretepsti, ker oblasti niso niti kaznovale, so zaprli vse svoje trgovine in restavracije ter ohromili mesto. Na koncu so sprejeli kompromis in se zadovoljili z zaporno kaznijo morilca krave.

 

Več o Indiji v naslednji številk Globetrotterja.