Rothenburg ob der Tauber je le eno izmed številnih srednjeveških mest ob najbolj obiskani nemški tematski poti – Romantični cesti. Toda s svojo lego in ohranjenim starim mestnim središčem je tako posebno, da ga je res treba obiskati, če vas pot zanese na ta konec Bavarske. Romantična cesta je sicer dolga kar 350 km, in povezuje kraje med mestoma Fussen na jugu in Wurzburg na severu.
Kar težko je verjeti, da mestece z okoli šest tisoč prebivalci vsako leto obišče dva milijona obiskovalcev! Toda, ko prvič stopiš skozi vrata v mestnem obzidju, ti je takoj jasno zakaj so ga že pred stoletji vzljubili umetniki in kasneje turisti. Mesto je s svojo idilično srednjeveško podobo služilo za prvovrstno sceno in navdih številnim filmom, tudi animiranim in celo videoigram.
Prevod imena mesta pomeni Rdeča utrdba ob reki Tauber. Ime je verjetno dobilo po rdečih strehah hiš, ki se stiskajo za visokim obzidjem, visoko nad reko Tauber. Ob kamnitih ulicah se vrstijo zgledno restavrirane hiše z značilnimi lesenimi tramovi na pročelju, mogočne cerkve in občudovanja vredna mestna hiša. Ob njej se dviguje kar 61 metrov visok stolp s katerega se odpirajo najlepši razgledi na srednjeveško mestece. Na trgu pred mestno hišo ob sobotah oživi majhna a slikovita tedenska tržnica z vsem, kar kmetje pridelajo v bližnjim okolici. Včasih so naprodaj tudi ovce. V starih hišah je urejenih več muzejev, vključno z muzejem kriminala in srednjeveških mučilnih naprav. Obiskovalce pa najbolj neustavljivo privlači stotnija trgovin z vabljivimi izložbami. V njih je kar težko izbirati med toliko domiselnimi in avtentičnimi spominki. Enako kot je težko izbrati najboljšo jed v kateri izmed številnih gostiln.
Rothenburg je zgodovinsko povezan celo s Slovenijo. V mestu je namreč nekaj let služboval Primož Trubar. Nanj spominjajo lični prospekti o mestu v prostorih turističnega informacijskega središča, izdani pa so kar v slovenščini!
Mladinski hotel v mlinu
V starih mestnih hiša je urejenih več hotelov, med katerimi je k sreči tudi hostel. Ta je urejen v nekdanjem mlinu v katerem so težke mlinske kamne vrteli konji. Kar šestnajst konj hkrati je vrtelo štiri velike kamne, katere je mogoče še danes videti v kletnih prostorih. Mlin je bil zgrajen leta 1516 kot rezervna možnost za čase, ko je bilo v reki premalo vode, da bi gnala vodne mline.
Mladinski hotel je eden večjih v Nemčiji, a tega zaradi brezhibne organizacije ne čutiš. Morda le v jedilnici a tudi tam je z samopostrežnim sistemom poskrbljeno, da so vsi postreženi v najkrajšem možnem času. Pod strmo streho je na voljo kar 184 postelj, sobe pa niso pretirano velike, saj v večini lahko prespi do šest oseb. Štiri sobe v kletnih prostorih so primerne tudi za težje pokretne na invalidskih vozičkih. V hostlu se rade ustavljajo družine. Pravljično mesto je namreč magnet za stare in mlade, hostel pa nudi najcenejšo možnost prenočevanja. In to na izvrstni lokaciji, v samem zgodovinskem jedru starega mesta. Najživahnejši del mesta je le nekaj minut hoje stran, obiskati pa ga je mogoče tudi sredi noči, saj so vrata hostla z magnetno kartico odprta noč in dan.
Hostel Rothenburg ob der Tauber je prijazen do vseh obiskovalcev, saj ni starostnih omejitev. Mladi uslužbenci so odličen vir informacij in pripravljeni pomagati pri organiziranju izletov ali pa pri vodenju po mestu. Izposoditi si je mogoče tudi kolesa, ki so idealno prevozno sredstvo za obisk slikovite okolice ob rečni dolini. V hostlu je urejen miren kotiček za klepet, kakšno partijo šaha ali družaben počitek ob pijači. Seveda je na voljo brezžična internetna povezava, poskrbljeno pa je tudi za tiste, ki s seboj nimajo računalnika. V sobah in na hodniku so na voljo omarice s ključavnico, v katere je mogoče zakleniti tudi nahrbtnik. Avtomobila sicer ne boste mogli parkirati tik ob hotelu, toda brezplačna parkirišča se oddaljena le nekaj sto metrov in se nahajajo tik za kamnitim obzidjem.
Tudi za najstnike…
»Kot v pravljicah bratov Grimm!« ob pogledu na staro mesto zašepetata starša, sama pa pomislim na Harryja Potterja. Šele pozneje izvem, da so tu res snemali zadnja dva filma o slavnem čarovniku. Prav vse me spominja nanj, ko se v večernih urah na hitro prijavimo v mladinskem domu in nekaj minut kasneje v prihajajoči temi raziskujemo kamnite ulice, se vzpenjamo po lesenih stopnicah na srednjeveško obzidje, skupaj občudujemo vse leto božično okrašene izložbe in se na mojo željo ustavimo v prvi še odprti slaščičarni. Izbira je tako mamljiva, a starša nepopustljiva. Vseeno odidemo z nekaj sladicami in znamenitimi snežnimi kepami (schneeball). Po slednje se vračamo še naslednje dni. Snežne kepe pravijo nekakšnim flancatom oblikovanim v za pošteno kepo veliko kroglo, ki velja za lokalno specialiteto. Po cvrtju v olju jih pomočijo v čokolado, cimet, mleti sladkor in še kaj. Res se jim ni mogoče upreti!
Tudi hostel je prevevalo Potterjevo vzdušje. Velika kamnita stavba z valovitimi strešnimi okni je bila ponoči videti pravljična. Enako kot preprosto opremljena kletna soba z obokanimi zidovi. In naslednje jutro zajtrk v veliki jedilnici, kjer smo v družbi še nekaj družin sedeli za dolgimi mizami.
Dan se je začel tako kot prejšnji – z brezciljnim a prav nič dolgočasnim potepanjem po starem mestu. Potem pa ne predolga vožnja do tematskega zabaviščnega parka Freizeitland Geiselwind –
www.freizeitlandgeiselwind.de (Nahaja se ob avtocesti med mestoma Wurzburg in Nurnberg).
Park sicer ni eden izmed največjih v Evropi, toda premore več kot dovolj atrakcij za zabaven dan. In, ko se naveličaš divjih voženj, si lahko privoščiš zabaven počitek ob kateri izmed atraktivnih predstav skakalcev v vodo, akrobatov na trampolinu ali zabavljačev v cirkusu, katerim delajo družbo pes, podgana in maček. Velik del zabaviščnega parka je tudi pravcati živalski vrt v katerem je največ ptic, vključno z barvitimi plamenci.
