V Srbijo se večinoma podamo zaradi okusne hrane in dobre glasbe, manj pa zaradi naravnih ali zgodovinskih znamenitosti. Nenazadnje sta Srbija in Slovenija do leta 1991 bili del Jugoslavije, tako da obe naciji druži skupna preteklost, k dobremu počutju pa pripomore še razumevanje srbskega jezika. Najpogostejša destinacija je vsekakor prestolnica Beograd, radi pa se zaustavimo tudi v pokrajini Vojvodini. Jug države tako ostaja neznanka, kamor se obiskovalci redkeje odpravimo. Tudi zame je bil v veliki meri neodkrit do avgusta 2019, ko sem se odpravil na »road trip« po državah bivše Jugoslavije, v okviru katerega me je pot zanesla v južno Srbijo.
Čeprav je možno v Niš, tretje največje mesto Srbije s približno 200.000 prebivalci, potovati z letalom, sem se na pot odpravil z avtomobilom. Pot me je vodila skozi Hrvaško, mimo Beograda, in po slabih desetih urah vožnje sem se znašel v Nišu, prestolnici srbskega juga in enemu izmed gospodarskih centrov države. Največja kulturna in zgodovinska znamenitost mesta ob reki Nišavi, po kateri je poimenovano, je Niška trdnjava, katere današnji izgled izvira iz 18. stoletja, ko so Turki na razvalinah ruševin iz preteklih časov zgradili utrdbo. Na tem mestu so namreč že Rimljani v 2. stoletju našega štetja ustanovili prvo naselbino. O pomembnosti Niša v antičnih časih priča dejstvo, da je Niš rojstni kraj nekoliko rimskih cesarjev, med drugimi Konstantina Velikega, prvega krščanskega rimskega cesarja, ki je priznal krščanstvo kot uradno vero Rimskega cesarstva. Dva kilometra dolgi, osem metrov visoki in tri metre široki zidovi trdnjave služijo kot kulisa za znameniti Nišville, mednarodni jazzovski festival, ki se odvija meseca avgusta. Z zidov se ponuja lep razgled na bližnji glavni trg ter velik del mesta. Številne kavarne se nizajo ob ulicah, najbolj znana pa je Kopitarjeva ulica oz. Kazandžijsko sokače, nekoč ulica kazandžijev ali rokodelcev, ki je poleg že omenjene trdnjave edini ostanek starega Niša z začetka 18. stoletja.
Obvezni postanek turistov predstavlja Ćele kula ali Stolp lobanj. Po neuspešni prvi srbski vstaji leta 1809 so namreč Turki zgradili stolp, v katerega so v opozorilo vgradili lobanje upornikov, ki so si prizadevali osvoboditi Niš. Jug Srbije je bil namreč približno 400 let pod turško okupacijo in je šele leta 1878 postal del Kraljevine Srbije. Stolp je visok 4,5 metra in je prvotno vseboval 952 lobanj, položenih v 14 vrstah na vseh štirih straneh. Danes je večina lobanj izgubljenih, ostalo jih je le 58. Leta 1892 so nad stolpom zgradili kapelico, danes pa le-ta velja za simbol borbe za neodvisnost izpod turške okupacije. To morbidno znamenitost lahko imetniki novinarske (PRESS) izkaznice obiščemo zastonj, vendar vstopnina res ni draga.
Deset kilometrov vzhodno od Niša ob cesti, ki mesto povezuje z bolgarsko prestolnico Sofijo, najdemo znano zdravilišče, imenovano Niška Banja. Velja za enega izmed centrov zdraviliškega turizma Srbije, ki pa je videlo že boljše čase. Velik park s kanalom tople termalne vode je sicer lepo urejen in ga obrobljajo hotel Radon in ostale zdraviliške zgradbe, ki pa so potrebne obnove. To tretje najbolj znano zdravilišče Srbije je poznano po topli, radioaktivni vodi, ki vsebuje radon, pomaga pa pri zdravljenju bolezni srca in ožilja ter revmatičnih obolenj.
Spoznali smo Niš z okolico, v drugem delu članka pa sledi raziskovanje drugih krajev južne Srbije. Vabljeni k branju nadaljevanja članka v naslednji izdaji Globetrotterja.
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | RPC
