Izlet v južno Srbijo – 2. del

Guča

Niš je pravzaprav bil vmesna postaja na poti do Guče, ki je bila vrhunec izleta. Gre za majhno mestece, v katerem se odvija svetovno znani festival trobentačev, ki se uradno imenuje Dragačevski sabor trubača, in sicer zaradi lokacije v regiji Dragačevo. Vsako leto avgusta, če festival ni odpovedan, se tako pol milijona obiskovalcev zgrne v to mestece z 2000 ljudmi v zahodni Srbiji. Festival se prireja že od leta 1961, ko so se ljubitelji ljudskega izročila in tradicije odločili, da organizirajo prireditev, ki bo poživila vsakdanjost pokrajine. Nastal je svetovni fenomen, največji etno festival v Evropi, na katerem izbirajo najboljšo trobentaško skupino, pa tudi najboljšega mladega izvajalca, in to ob spremljavi narodnih noš in običajev. Mimo spomenika trobentaču v centru mesta se v povorki nastopajočih sprehodi približno 200 orkestrov, tudi iz tujine, z okoli 1200 tekmovalci. Rakija in pivo tečeta v potokih in pečejo se gore mesa. Od jutra do večera igrajo trobente, pravi balkanski žur pa je zagotovljen brez vstopnine. Že moto festivala – igraj, trobenta, igraj za veselje in za nič drugega – nazorno opiše dogajanje. Kljub temu da je južna Srbija vsekakor cenejša turistična destinacija, pa to ne velja za festival v Guči, saj so cene precej visoke. V Guči sem bil leta 2019. Lanskoletni festival je bil zaradi pandemije koronavirusa odpovedan, letos avgusta pa so ga po enoletnem premoru ponovno organizirali. Prepričan sem, da je bilo zaradi premora še toliko bolj veselo.

Zlatibor

Mimo Užica, ki je v času Jugoslavije, vse do leta 1992, bilo poimenovano po predsedniku Titu – Titovo Užice –, se pripeljemo na planino Zlatibor, ki je eno najbolj znanih in priljubljenih letovišč v Srbiji. Pozimi privablja obiskovalce s številnimi smučišči, poleti pa pohodnike, ki uživajo v čistem zraku alpskega podnebja, saj velja Zlatibor, ki leži na nadmorski višini 1000 metrov, za klimatsko zdravilišče.

Šarganska osmica

V Mokri Gori smo se na lično urejeni železniški postaji vkrcali na vlak, imenovan Nostalgija, ki nas je popeljal po tako imenovani Šarganski osmici. Gre za del ozkotirne železnice, ki je nekoč povezovala Beograd s Sarajevom in Dubrovnikom. Zadnji redni vlak je na tej progi peljal leta 1974, na začetku tega tisočletja pa so progo med postajama Mokra Gora in Šargan Vitasi obnovili in je danes priljubljena turistična destinacija. Za približno sedem evrov se tako lahko podamo na približno triurno vožnjo po 15-kilometrski trasi s tremi postajami, ki poteka skozi 22 predorov ter po nekaj mostovih in viaduktih. Skupna dolžina predorov je 5,5 kilometra, najdaljši pa meri celega 1,6 kilometra. Na svoji poti mora vlak premagati višino 300 metrov in vzpon z naklonom 18 stopinj, tako da ima proga neobičajno traso v obliki številke osem, zaradi česar je tudi dobila tako ime. Ne gre pa samo za vožnjo, saj je med potjo nekaj postankov, ki jih potniki lahko izkoristijo za oglede in osvežitev.

Drvengrad

Po prijetni vožnji z vlakom se odpravimo še do bližnjega Drvengrada, ki ga je kot kuliso za svoj film Življenje je čudež dal zgraditi znani filmski režiser Emir Kusturica, ki je bil rojen v Sarajevu. Gre za etnološko vas, zgrajeno leta 2003 na hribu Mećavnik nad Mokro Goro, ki s svoje lokacije ponuja lep razgled na okoliško pokrajino, tudi na progo Šarganske osmice. Ime Drvengrad pomeni leseno mesto, saj je večina zgradb iz lesa. Nekatere so originalne, prenešene iz drugih krajev Srbije in bližnje Bosne in Hercegovine ter renovirane, spet druge so zgrajene na novo. Na glavnem trgu najdemo leseno pravoslavno cerkvico, posvečeno svetemu Savi, ulice pa so poimenovane po osebnostih, ki jih Kusturica ceni: Nikoli Tesli, Ivu Andriću, Ernestu Che Guevari, Diegu Maradoni in drugih. Drvengrad, v katerem se od leta 2008 odvija glasbeni in filmski festival, se imenuje tudi Kustendorf, kar je zloženka besed »dorf«, kar pomeni vas v nemščini, in Kusturičevega vzdevka »Kusta«. Ob omenjanju Drvengrada velja omeniti še Kamengrad oz. Andrićgrad, ki ga je Emir Kusturica ustanovil v bližnjem Višegradu, ki pa se nahaja v sosednji državi Bosni in Hercegovini. Zgrajen iz kamna je poimenovan po pisatelju Ivu Andriću, Nobelovem nagrajencu, čigar roman Most na Drini je postavljen prav v Višegrad ob znamenitem mostu, ki stoji še danes.

Kraji južne Srbije so nam manj poznani in ne ponašajo se s pomembnimi turistični znamenitostmi, jih je pa zaradi festivala trobentačev, vožnje z vlakom, prijaznih ljudi in pristne narave več kot vredno obiskati.