Hrvaška je dežela z eno najdaljših obal na svetu, saj ta z obalo otokov vred meri več 6.000 km, zato je morje prvo, na kar pomislimo, ko slišimo za Hrvaško. Poleg morja ima Hrvaška tudi druge naravne danosti in tudi nekaj podzemnih jam, a naslov »Skrivnostno podzemlje Hrvaške« ni namenjen naravnim jamam, ampak podzemlju, ki ga je ustvarila človeška roka.
Prav zaradi odlične geostrateške lege je bila Hrvaška večkrat območje spopadov, zaradi obale na eni strani in oddaljenosti od meja z državami, v sklopu katerih je bila Hrvaška do samostojnosti, pa je na Hrvaškem ogromno vojaških objektov, tudi podzemnih, ki skupaj s pripadajočimi zaklonišči tvorijo labirinte, ki že postajajo turistične znamenitosti.
V tem potopisu bomo obiskali tri območja, na katerih se nahajajo megalomanski podzemni objekti, o katerih so in še govorijo v presežnikih. Obiskali bomo podzemlje Velebita, natančneje bunker iz petdesetih let prejšnjega stoletja za ožje vodstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije, vključno z vrhovnim poveljnikom Josipom Brozom Titom, ki je danes urejena turistična atrakcija v sklopu Narodnega parka Paklenica. Drugi objekt, ki ga bomo v tem potopisu obiskali, je največje podzemno letališče v Evropi, ki se nahaja v kraju Željava na meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino nedaleč od Plitviških jezer. Podzemno letališče je v tem trenutku dostopno, a ni urejeno kot turistična atrakcija, zato velja upoštevati določene previdnostne ukrepe. Tretja podzemna poslastica pa se nahaja v Pulju. Gre za sistem predorov pod mestom, ki so služili kot zaklonišče in še mnogo več.
Prav sem zapisal – ne na Velebitu, ampak dejansko v Velebitu –, saj se bomo podali v notranjost hriba, v katerem je bil v strogi tajnosti zgrajen ogromen podzemni objekt, ki je služil kot zaklonišče za ožje vodstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije, vključno s predsednikom in vrhovnim poveljnikom vojske maršalom Titom. Projekt sega v petdeseta leta prejšnjega stoletja, zgrajen pa je bil za zavarovanje državnega vrha v primeru agresije Sovjetske zveze. Bunker je bil tako kakovostno zgrajen, da bi zdržal tudi napad z jedrskim orožjem. Najbolj fascinantna je njegova funkcionalnost, saj je bil bunker samooskrben za daljše časovno obdobje, navpični ventilacijski jašek pa je segal do vrha hriba in tako zagotavljal neodvisen vir čistega zraka. Bunker je nastajal med letoma 1950 in 1953, po smrti Stalina leta 1953 pa je izgubil svoj osnovni namen, saj se je tudi nevarnost sovjetskega napada zmanjšala.
Z začetki turizma v obmorskem mestu Starigrad – Paklenica je tudi Paklenica postala zanimiva turistična atrakcija. Kot zaščiteno gozdno področje je bila proglašena že leta 1949, kot narodni park pa leta 1997. Ta skrivni podzemni objekt se je nahajal v neposredni bližini pohodne poti, a kljub temu zanj niso vedeli niti tamkajšnji prebivalci vse do hrvaške domovinske vojne, ko ga je hrvaška vojska odkrila in začela koristiti kot skladišče.
Danes je objekt mogoče obiskati med obiskom Narodnega parka Paklenica, v bunkerju pa so urejeni tako konferenčna dvorana kot bife, razstavišče in celo plezalna stena. V poletnih mesecih je obisk bunkerja poleg doživetja tudi osvežitev, saj je temperatura bistveno nižja od okoliške.
In če v primeru Podzemnega mesta Paklenice govorimo o urejenem turističnem objektu, je objekt Željava, Objekt 505 oziroma Klek 505 nekaj povsem drugega.
Klek 505 se nahaja v planini Plješevica in je največje znano podzemno vojaško letališče v Evropi. Ideja sega že v konec štiridesetih let prejšnjega stoletja, gradnja pa se je začela leta 1956 in trajala do leta 1968. O razsežnosti objekta pričajo tudi stroški, ki so znašali od 6 do 8 milijard ameriških dolarjev, kar bi danes, ob upoštevanju revalorizacije, pomenilo 40 milijard evrov. Podzemna vojaška baza in vojaško letališče je bil samooskrbni objekt, ki bi z osebjem vred preživel eksplozijo 20-kilotonske jedrske bombe neposredno na pobočju planine ali pred vhodom v objekt.
V treh in pol kilometrih predorov je bilo med drugim prostora za vsaj dve letalski eskadrilji, v objektu pa je bilo 58 letal MIG-21. Objekt se sicer v celoti nahaja na območju Republike Hrvaške, medtem ko so vzletno-pristajalne steze delno tudi na območju današnje Bosne in Hercegovine. Lokacija je bila strateško izbrana, saj je bila ravno dovolj oddaljena od madžarske meje, od koder se je pričakoval napad Sovjetske zveze, in enako dovolj od italijanske meje in obale, od koder se je predvideval morebiten napad ZDA. Naravne danosti so bile dodatno ugodne, saj so bila letala pri vzletu v radarski senci planine Plješevica, zaradi česar bi jih radarji zaznali šele, ko bi razvili zadostno hitrost in dosegli višino, na kateri bi lahko učinkovito prestregli sovražna letala.
Letalska baza (predvsem pa njen vhod) je bila projektirana za letala MIG-21, saj so bila vhodna vrata izdelana v silhueti tega letala. Baza tako ni bila sposobna gostiti novejših lovcev MIG-29. Prav silhueta tega objekta je bila ena od tehničnih omejitev pri projektu jugoslovanskega nadzvočnega vojaškega letala, ki pa je zaradi razpada Jugoslavije zastal v zaključni fazi.
Z objektom so bile povezane mnoge skrivnosti, kar niti ni čudno, saj so nadzvočni lovci vzletali iz planine in vanjo tudi izginjali. V času hrvaške domovinske vojne se je takratna Jugoslovanska ljudska armada odločila izprazniti vojaški objekt, vse, česar ni bilo možno odpeljati, pa so uničili, vključno z vzletnimi in pristajalnimi stezami, prav tako pa so razstrelili vse vitalne dele podzemnega objekta.
Objekt se nahaja nedaleč stran od Plitviških jezer v kraju Željava, kjer vas ob vhodu v nekdanje vojaško območje pričaka zapuščeno vojaško letalo Douglas C-47 "Dakota", ki je še iz časov druge svetovne vojne, po vojni pa ga je uporabljala jugoslovanska vojska. S tem letalom je povezan en prav poseben incident iz leta 2017, ko je policija med krajo letala zalotila dva belgijska državljana. V času pisanja tega potopisa je bil vstop na območje možen, ob obisku pa svetujem kar največjo stopnjo previdnosti, saj se objekt nahaja na meji z Bosno in Hercegovino in med drugim obstaja nevarnost, da bi nehote nezakonito prečkali državne meje. Dodatno je treba opozoriti, da je bilo letališče v času zadnje vojne minirano in da do danes ni bilo v celoti razminirano. Ob obisku zato toplo priporočam, da ne zahajate z očiščenih poti, v vsakem primeru pa priporočam ogled vsaj dela predora, ki je očiščen, in panoramsko vožnjo po najdaljši ohranjeni vzletno-pristajalni stezi.
Za raziskovanje Narodnega parka Paklenica in nasploh tega dela Dalmacije rezervirajte zadrski youth hostel, kjer lahko kakovostno in varno prenočite za manj denarja.
Če sta prva dva podzemna vojaška objekta iz časov nekdanje Jugoslavije, ima podzemlje Pulja nekoliko daljšo brado.
Pulj je od nekdaj bil pomembno vojaško pristanišče in tako lahko v mestu naletimo na megalomanske vojaške objekte iz obdobja avstro-ogrske monarhije, Italije in Jugoslavije, čeprav je bil zaradi svoje geostrateške lege pomembno mesto že v rimskih časih, iz katerih izvira tudi najznamenitejša stavba v Pulju – Puljska arena, ki še danes služi zabavi, le da so gladiatorje zamenjali glasbeniki in filmski igralci v živo ali pa na velikem platnu.
Pulj je bilo glavno vojaško pristanišče avstro-ogrske monarhije in kot takšno tudi eno večjih tarč za sovražnike, zato so poleg zaščitnih objektov na morju, od protipodmorniških mrež do »lukobrana«, kilometrskega zidu v morju, ki je varoval puljsko pristanišče pred ladjami in podmornicami, zgradili tudi sistem podzemnih zaklonišč in skladišč. A glede na to, da je bila nevarnost zračnih napadov v prvi svetovni vojni skoraj nična, so bila tudi zaklonišča precej skromna. V času do prve svetovne vojne naj bi bili zgrajeni vsega trije odstotki puljskega podzemlja, nadaljnjih deset odstotkov v času do začetka druge svetovne vojne, preostanek pa je bil zgrajen v času druge svetovne vojne. V zakloniščih v puljskem podzemlju je bilo prostora za 50.000 ljudi, kar je le nekaj manj, kot jih Pulj šteje danes. Po drugi svetovni vojni so določena zaklonišča utrdili, da bi zdržala tudi morebiten jedrski napad, zgradili pa so tudi nekaj novih. Sistem predorov, zaklonišč in skladišč se nahaja pod griči Kaštel, Monte Zaro in Monte Ghiro, tremi od sedmih gričev, na katerih je zrasel antični Pulj, in prav teh sedem gričev naj bi bil eden od razlogov, da so se Rimljani odločili mesto postaviti prav tukaj.
Podzemni Pulj je bil v času priprave prispevka tik pred odprtjem, tako da je v času, ko to prebirate, najverjetneje že odprt. Za obiskovalce bo odprt del podzemnih rovov pod gričem Kaštel, kjer je tudi mestni muzej, ki bo s predori povezan z dvigalom. V labirintu podzemnih hodnikov bo tudi razstavišče, ki je bilo ob mojem obisku v zadnji fazi priprave, in tako boste lahko na kulturen način pobegnili popoldanski vročini.
Pred odhodom pa ne pozabite rezervirati prenočitve v Youth hostlu Pula, kjer se lahko osvežite na plaži, ki jo uporabljajo predvsem skoraj izključno gostje hostla.
Za konec pa vam želim obilo kulturnih, športnih in zabavnih trenutkov v času raziskovanja Hrvaške, tako pod površjem kot (in predvsem) seveda na površju.