Vsako moje potovanje je bilo nekaj posebnega, polno doživetij, spoznavanja novih kultur in ljudi. Velikokrat me ljudje sprašujejo, kje mi je bilo najlepše. Da ne bi nekomu delal krivico povem, da je vsaka država zame nekaj posebnega. Najbolj sem si zapomnil ljudi, s katerimi sem še danes v kontaktu in s katerimi ohranjam stike preko interneta. Zame je to največje bogastvo, ki ga dobim na potovanjih. Preden sem se odpravil na potovanje v Islamsko republiko Iran, sem o njej prebral veliko informacij. Preko foruma sem spoznal sopotnika Simona Jelenka. Oba sva navdušenca nad potovanji, zato nisva imela težav pri usklajevanju najinih želj in se odločiti kaj si želiva pogledati v tej skrivnostni in bogati deželi.
Najin prvi stik z iransko kulturo se je že pričel po pristanku letala na mednarodno letališče glavnega mesta. Oba sva se polna energije in pričakovanj odpravila v Teheran k najinima gostiteljema, Sari in Salmanu. Prve tri dni sva namenila prilagajanju okolju ter ogledu številnih kulturnih, zgodovinskih ter ostalih znamenitosti, ki jih ni malo. Teheran je danes glavno in največje mesto Irana. Po zadnjih podatkih v mestu živi okrog 20 milijonov prebivalcev, kar je desetkrat toliko kot Slovencev. Mesto je v svoji zgodovini bilo prestolnica Irana kar 32-krat, skupaj približno 220 let. Največji problem iranske prestolnice danes je velika onesnaženost zraka, po podatkih ministrstva za zdravje na leto umre več kot 4000 ljudi zaradi bolezni dihal in srca. Za onesnaženje je v največji meri kriv izredno gost promet v mestu, stisnjenem med dve gori. Največji ponos mesta je zagotovo stolp Azadi, ob katerem so se v preteklosti dogajali številni protesti, in simbolizira neodvisnost Irana. Sprehodila sva se po velikem bazarju, ki ostaja pomemben prostor za trgovanje in druženje prebivalstva ter postaja vse bolj priljubljena turistična točka, privlačni so predvsem oddelki s perzijskimi preprogami, tradicionalnimi oblačili in začimbami. Če boste kdaj obiskali prestolnico, je obvezen ogled kompleksa Golestan v neposredni bližini bazarja. Sestavlja ga 17 palač in muzejev ter ponuja zanimiv vpogled v zgodovino Perzije in življenje perzijskih kraljev. Najboljše prevozno sredstvo za potovanje po Iranu so avtobusi ter avtomobili lokalnega prebivalstva. Slednji način potovanja mi je prijetnejši saj imaš več stikov z ljudmi.
V vasici Masuleh, ki se nahaja na severovzhodu države, 56 km stran od večjega mesta Rashta, sva imela prijetno srečanje s Slovencem na najinem potovanju. Gospod Smole se je odločil za potovanje od prestolnice Irana do glavnega mesta Azerbajdžana, Bakuja, kar s kolesom. Povedal nama je, da bi se odločil za kakšno drugo destinacijo, če bi pred odhodom vedel, kakšen je promet v Teheranu. Vasica Masuleh je pravi biser ljudske arhitekture in je pod zaščito UNESCA ter dobro obiskana turistična točka. Zaznamujeta ga posebna toplina ljudi, zanimiva turistična ponudba (hoteli, hrana, veliko obrtniških delavnic, prodajalne spominkov) in bujna, zelena ter precej gorata pokrajina, značilna po svojem deževnem vremenu. Ob pitju čaja smo si izmenjali informacije, podali roke in drug drugemu zaželeli varno nadaljevanje poti. Najin načrt je bil obiskati tudi Kaspijsko jezero, ki mu včasih rečejo tudi Kaspijsko morje. Jezero leži na meji med Evropo in Azijo in ga obkrožajo države: Rusija, Turkmenistan, Kazahstan, Azerbajdžan ter Iran. Oba sva bila navdušena, da se bova lahko kopala, ko pa sva oblekla kopalke ter oddrvela do obale, sva hitro spoznala, da je jezero za naju preveč mrzlo. Pred nadaljevanjem najine poti proti Tabrizu, sva izkoristila dan za ogled mesta Astara, ki leži na meji s sosednjim Azerbajdžanom. Največji vtis v vsakem mestu ali na vasi so na naju pustili ljudi. Najpogostejše besede na ulici so bile: 'Hello, mister! Where are you from?' Večina jih še nikoli ni slišala za Slovenijo, ko sva pa omenila Jugoslavijo, je večina ljudi vedelo zanjo. Takšne preprostosti in gostoljubnosti ljudi, ki sva je bila deležna, ne doživiš velikokrat. Perzijci in Kurdi veljajo za najbolj gostoljubne ljudi na svetu, kar lahko samo potrdiva. Ljudje včasih preveč gledamo televizijo in naivno verjamemo medijem.
Odkrivanje Tabriza, četrtega največjega mesta v Iranu, sva začela v najstarejšem bazarju v Iranu. Zraven bazarja ne smemo spregledati tudi ostalih znamenitosti mesta: mošeje Jameh, modre mošeje, značilne tradicionalne hiše iz časa dinastije Qarajan, mavzoleja pesnikov … Drugačnost v Iranu te spremlja na vsakem koraku. Tako je bilo tudi na potovanju po Iranskem Kurdistanu. Pot naju je najprej peljala do prestolnice Sanandaja in do ostalih odmaknjenih kurdskih vasi na meji s sosednjim Irakom. Zame ena najlepših vasic je tradicionalna kurdska vas Palangan, ki je skrita od civilizacije. Tam ima človek občutek, da se je ustavil čas. Ljudje živijo kot v starih časih, ne poznajo pralnih strojev ali ostalih sodobnih pripomočkov.
Največji vtis zraven ljudi je na naju pustil starodaven Perzepolis, ki je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov. Nahaja se 70 kilometrov severovzhodno od modernega mesta Shiraz v provinci Fars. Od leta 1979 je bil Perzepolis uvrščen tudi na seznam svetovne dediščine UNESCO. Po uničujočem požaru, ki ga je naročil Aleksander Veliki, je od mesta ostalo zelo malo, a je še vedno moč občudovati mogočnost njegovega nekdanjega kompleksa. Perzepolis je pričel graditi (okoli 512 leta pred našim štetjem) kralj Darej I. Danes so ostanki Perzepolisa samo senca nekdanjega razkošja in bogastva mesta. Nedaleč stran od Perzepolisa se nahajajo skalne kraljevske grobnice (Dareja I. in II., Kserksesa in Artakserksa) Naghsh-e-Rustam in Naghsh-e-Radjab ter mogočne reliefe, vklesane v strminah nad grobnicami.
Eshafana pač ne moreš izpustiti, ko si na potovanju po Iranu. Eshafan je tretje največje mesto v državi in velja za najlepše Iransko mesto, zato sva si za ogled mesta vzela tri dni. Največja znamenitost mesta je trg Naqhsh-e Yahan, ki je drugi največji trg na svetu in izjemen primer iranske in islamske arhitekture. UNESCO ga je uvrstil med svetovno dediščino. Mesto ima še mnogo drugih zgodovinskih spomenikov in je znano po slikah in zgodovini. Na trgu se nahaja mošeja Jameh, sedemnadstropna palača Ali Qapu in Luftollahova mošeja. Čez mesto teče reka Zāyanderūd, ki izvira v gorovju Zagros. Nekateri mostovi čez reko so najlepše arhitekturne mojstrovine v mestu. Najstarejši most v mestu je Pol-e-Shahrestan, ki je bil zgrajen v 11. ali 12. stoletju. Najbolj prepoznaven most je Si-o-Seh Pol ali most 33 lokov iz leta 1602. Zgrajen je bil v času vladavine Šaha Abasa Velikega in povezuje Esfahan z armenskim predmestjem Jolfa. Eshafan je najbolj turistično mesto v Iranu zraven Perzepolisa in Shiraza. Potovanje po Islamski republiki Iran sva zaključila z enodnevnim postankom v mestu Kashan, ki je od prestolnice oddaljeno 300 km. Nastanjena sva bila v tradicionalnem perzijskem hotelu, ki sva ga našla s pomočjo vodiča Lonely Planeta. Majhno mesto na poti med Teheranom in Esfahanom, na obrobju puščave Dašt-e Kavir, je znano predvsem po proizvodnji perzijskih preprog in parfumov ter pesnikih, ki so ustvarjali za zidovi tega nadvse očarljivega mesta. O zgodovini mesta kroži legenda, po kateri naj bi Abu Musa Al Ašari znotraj mestnega obzidja odvrgla na tisoče škorpijonov iz bližnje puščave, ki so pregnali prebivalce in mu omogočili prevzem oblasti. Odkrivanje Irana je bilo zanimivo kulturno doživetje, predvsem zaradi tesne povezanosti države z vero in izolacije od zahodnega sveta. Iran so ljudje!
