Med referendumom za neodvisnost na Škotskem pomladi sem bil v Glasgowu, njeni prestolnici. Tam sem bil en teden in sem spal pri dveh prijateljih, pri vsakemu posebej. Sta popolnoma različna značaja, zato sem dobil vpogled v dva zelo različna kroga ljudi. Pri prvem prijatelju sem bil večinoma doma in šel na podeželje k njegovim staršem in pri drugem prijatelju sem se družil v mestu ali v univerzitetnem baru. Stvar, ki sem jo opazil v Glasgowu je navada, ki se zdi zelo pogosta – opravičevanje in govorjenje besede 'oprosti'. Malce preveč, sem si mislil. Zakaj se ves čas opravičujejo, sem se spraševal.
Na splošno uporabljamo besedo 'oprosti' za opravičilo, če smo koga užalili, ga ranili ali če hočemo s kom govoriti. Opravičilo uporabimo, če se hočemo opravičiti, če smo storili kaj narobe. Na Škotskem to ni zelo drugače, a v Glasgowu besedo oprosti uporabljajo vsaj enkrat vsakih pet minut. Slišiš jo ves čas. Čez nekaj časa začneš gledati okoli, ker si radoveden, kaj ljudje delajo drug drugemu, da se ves čas opravičujejo. In vidiš da ljudje rečejo oprosti, ko se na ulici v koga zaletijo, ko gredo drug mimo drugega na hodniku ali ko čakajo, da se prižge rdeča luč. 'Luč je še vedno rdeča, oprosti.'
Najprej se mi je zdelo zelo čudno, da se opravičujejo za vsak dogodek ali za vsako srečanje z drugo osebo. To je skoraj tako, kot če te kdo udari v obraz in rečeš: 'Oprosti, da sem postavil svoj obraz pred tvojo pest.' Je to le britanska stvar, pretirana prijaznost? Potem se mi je posvetilo, da izgovarjanje besede oprosti ni pravzaprav opravičilo, ampak le dejanje prijaznosti, mogoče celo pozdrav drugi osebi. V Evropi na ulici ali na hodniku gremo drug mimo drugega v tišini, brez da bi rekli besedo. Ne pozdravimo ali pa zelo redko, neobičajno je pozdravljati nekoga, ki ga ne poznamo in običajno, če pozdravimo, smo nagrajeni z jeznim pogledom ali pa si ignoriran. Zdi se, da so Škoti našli odgovor na neprijetnost ali na nečimrnost. Rečeš samo 'oprosti' vedno, ko greš mimo koga, ga pogledaš ali vedno, ko se znajdeš v interakciji z neznanci. Lepo je imeti stik z ljudmi, ne glede na čas in prostor. Zakaj bi to delali? Mogoče je le lepo biti prijazen z ljudmi. Bolje se je vprašati, zakaj tega ne bi počeli, zakaj ne bi bili prijazni s kom? Moramo res biti nečimrni in hladni do ljudi? Velika Britanija je hladna država s hladnimi in pretirano prijaznimi ljudmi, vendar so Škoti našli nekaj v odgovor – samo recite oprosti, bodite prijazni in nihče ne bo prizadet. Mislim, da je to dobra rešitev!
