Nemci jo poznajo pod imenom Olsnitz, slovensko ime pa je prevod madžarskega imena Muraszombat, ki je bilo tudi uradno ime vse do leta 1919. Bilo je najsevernejše mesto v nekdanji Jugoslaviji in skozi zgodovino so prebivalci preživeli tri politične, gospodarske in socialne sisteme. V Sloveniji, kjer je še danes središče panonskega sveta se imenuje Murska Sobota. Če se niste poglabljali v zgodovino tega mesta na le 190 metrov nadmorske višine, vas bo zagotovo presenetil podatek, da je bila leta 1919 iz balkona današnje restavracije Zvezda v centru Murske Sobote razglašena Murska republika, katere rok trajanja je bil zgolj 6 dni.
Govorijo slovensko?
Danes ta mestna občina ob reki Muri, vpeta med stičišče Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, preseneča z gostoljubnostjo prebivalcev, s simpatičnim majhnim mestnim jedrom in odlično kulinariko. Vplivi vseh okoliških narodov so najbolj očiten pečat pustili na govorici prebivalcev Prekmurja. Naključen obiskovalec bi se težko vključil v pogovor domačinov. Še več, če jih sliši govoriti prvič, bi lahko napačno mislil, da ne govorijo slovensko. A brez skrbi, Prekmurci preklopijo na knjižno slovenščino takoj, ko je potrebno. Morda je Murska Sobota res majhno mesto, a ponuja mnogo. V centru mesta imata obe večinski veroizpovedi vsaka svojo cerkev: katoliška stolna cerkev sv. Nikolaja z mnogimi poslikavami, slikarijami in orgelsko galerijo ter evangeličanska cerkev, ki jo krasijo trije pročelnimi stolpi; iz osrednjega se v višave dviga zvonik. Ljubitelji kulturne dediščine ne smejo izpustiti obiska Gradu Murska Sobota, v katerem se nahaja tudi Pomurski muzej.
Pohodniki in kolesarji, pozor!
Ravninski svet s svojo značilno ravnico privablja pohodnike in kolesarje. Naj spomnimo, da so neprometne ceste, čudovita pokrajina z ravnino in griči, gostoljubni ljudje, bogata tradicionalna kulinarika ter pestrost izbora vrhunskih vin na turističnih kmetijah ob poti navdušili tudi izkušena
kolesarja Tylerja in Carolyn, ki pripravljata kolesarski vodič po Sloveniji. Kolesarji, vam ustreza ravnina? V Prekmurju jo je na pretek. Vam ustrezajo lažji vzponi in spusti? Poskusite Goričko. Dragi pohodniki, za vas pa so pripravili poti za nordijsko hojo, rekreativne in tematske poti v skupni dolžini 117 kilometrov. Lepote tega dela Slovenije očarajo, ne glede na letni čas. Spomladi, ko prvi spomladanski žarki posijejo na ponovno ozelenelo pokrajino. Poleti, ko se lahko sprostite v senci bujnega drevja na travnati plaži ob Bukovniškem jezeru. Jeseni, ko na pobočjih Goričkega obrodi vinska trta, ki očara s paleto živih barv. Pozimi, ko narava tiho počiva pod snežno odejo. In samo toliko, da ne bo pomote, če na potepu po severovzhodnem delu Slovenije naletite na imena Betlehem ali Jeruzalem… Ne, niste v Izraelu. Če boste zavili v kakšno gostilno, vam bo to takoj jasno, saj bodo postregli z znamenito prekmursko gibanico, bogračem ali dödöli. Lačni ali žejni Prekmurja zagotovo ne boste zapustili.
Skok v Prlekijo
Dolgčas vam zagotovo ne bo, saj se lahko odpravite na termalna kopališča v Moravske Toplice, Banovce ali Radence, ki so vsa v neposredni bližini. Reka Mura pa vas po želji odnese v čase mlinarjev. Še leta 1925 naj bi bilo lastnikov plavajočih mlinov kar 93, danes se boste mogli za ogled edinega še plavajočega mlina v Sloveniji odpraviti v Veržej, do Babičevega mlina, v Prlekijo. Prav tako bi bilo greh spustiti
Muzej lončarstva in stavbarstva v Filovcih. Že od daleč očarata dve avtohtoni panonski cimprači s slamnato streho. V notranjosti skrivata razstavo vaških lončarskih mojstrov, črno kuhinjo in staro kopasto peč za žganje črne lončevine, ki je značilna za Filovce. Mojstri vam bodo pokazali tudi, kako se stvari strže, ko sedejo ob lončarsko vreteno. Po dogovoru se boste lahko tudi sami preizkusili v lončarjenju.
