5 razlogov za obisk Bleda

1. Blejsko jezero

Sprostitev in rekreacija
6 kilometrska pot okoli jezera je ravno prav dolga za lažjo rekreacijo, na primer sprehod ali vožnjo s kolesom. Pot vodi tudi do razglednih vzpetin – na Grajski grič in bližnje hribe, od koder je čudovit razgled. Odpočijte si na eni od klopic in uživajte v razgledu na jezero z otočkom in na Karavanke v daljavi ter opazujte igro račk in labodov na vodi. Zelo priljubljena aktivnost je veslanje, saj se Bled lahko pohvali z dolgo tradicijo veslaškega športa in gostitvijo mednarodnih veslaških tekmovanj. Poleti se lahko ohladite v vodi ali uživate na grajski plaži, ki vsako leto privablja množice turistov. V zelo nizkih zimskih temperaturah pa jezero tudi zaledeni. Bi se upali zadrsati po njegovi gladini?

Nastanek jezera
Nekoč je bila na mestu današnjega jezera tektonska kotanja, ki jo je kasneje izklesal bohinjski ledenik. Pri tem je naletel na oviro – ogromno skalo, ob katero se je drgnil in jo brusil tako dolgo, da je od nje ostalo samo še to, kar danes imenujemo otok. Led se je stopil, kotlino je zalila voda in nastalo je 2,12 km dolgo in do 1,30 km široko Blejsko jezero. Njegova največja globina doseže kar 30,6 m, zato njegovo dno radi raziskujejo potapljači.

Termalni vrelci
Tektonsko zasnovo jezera potrjujejo termalni vrelci na severovzhodni strani jezera. Zaradi njih voda poleti doseže prijetnih 23 stopinj. Termalni vrelci so danes zajeti v treh hotelskih bazenih Grand hotela Toplice ter hotelov Park in Golf.

Fotografirajte: V spomin ujemite graciozne labode, tradicionalne pletne, okoliške hribe in njihov odsev na gladini jezera, slikoviti otoček s cerkvijo in romantični sončni zahod.

2. Blejski grad

Blejski grad nekoč
Zgodba o gradu sega v daljno leto 1004, ko je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest briksenškemu škofu Albuinu. Takrat je na kraju današnjega gradu stal samo romanski stolp, ki ga je varovalo obzidje. Prvi grad je bil zgrajen približno leta 1011, vendar briksenški škofje niso v njem nikoli živeli. Prav zato v njem ni razkošnih soban, ker je bil večji poudarek na obrambnem sistemu. V zrelem srednjem veku so dogradili še stolpe in izpopolnili utrdbeni sistem. Si predstavljate, da vstopate skozi zunanje obzidje z gotskim lokom in se sprehodite čez dvižni most nad jarkom? Jarek je danes zasut, vendar prizor vseeno spodbuja domišljijo. Za grad je značilna dvojna struktura – utrjen osrednji del, namenjen bivanju fevdalnih gospodov, in zunanji del z obzidjem ter poslopji za služničad. Leta 1511 je grad močno poškodoval potres. Obnovili so ga in mu dali današnjo podobo. Grajske stavbe krasijo grbi, naslikani v fresko tehniki ali vklesani v kamen.

Grajska kapela
Najzanimivejša od ohranjenih stavb je prav gotovo gotska kapela na gornjem dvorišču, posvečena škofu sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. Nastala je v 16. stoletju, nato so ji ob koncu 17. stoletja dodali baročno podobo in jo okrasili z iluzionističnimi freskami. Ob oltarju sta upodobljena donatorja blejske posesti, nemški cesar Henrik II. in njegova žena Kunigunda. Njuni upodobitvi se nahajata tudi v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Blejskem otoku. V letih od 1951–1961 so pod vodstvom inž. arh. Toneta Bitenca izvedli večjo obnovo gradu. V poslopju za služničad ob spodnjem dvorišču je svoje mesto dobila grajska tiskarna, tam se nahaja tudi grajska vinska klet. Ob zgornjem dvorišču je muzej, ki predstavlja zgodovino Bleda.

Blejski grad danes
Urejen je kot razstavni objekt. Prostori v reprezentančnem traktu ob kapeli prikazujejo najstarejšo zgodovino Bleda vse od prvih izkopanin ter grad po posameznih stopnjah zgodovinskega razvoja z opremo, ki je značilna za tisti čas. Oprema ni z Blejskega gradu, je pa pomembna za ilustracijo stanovanjske kulture v obdobjih, ki jih je preživel. Na grajskem dvorišču se v toplih mesecih odvijajo številne kulturne prireditve, še posebej cenjeni so viteški dnevi, ko vitezi ljudem prikažejo življenje v srednjem veku.

Doživite: Najlepši razgled na blejski otok, Bled in širšo okolico Gorenjske se razprostira z blejskega gradu. Doživite slikovito arhitekturo gradu in muzejsko zbirko, ki prikazuje zgodovinski razvoj Bleda, njegove kulture in prebivalcev. Spoznajte tradicionalne ročne tehnološke postopke tiskanja v grajski tiskarni, natočite si steklenico vina in jo zapečatite s pečatnim voskom v grajski kleti ter si privoščite zdravje, boljše počutje in razvajanje z naravnimi izdelki iz zeliščne galerije. Novih moči si naberite v grajski restavraciji, nato pa si oglejte še multivizijo. V poletnih mesecih grajsko razpoloženje popestri še graščak s svojim obiskom ter lokostrelskim turnirjem.

3. Pletna

Tradicija
Po jezeru in do otoka se lahko zapeljete na različne načine. Eden od njih je s tradicionalnim čolnom, ki ga izdelujejo domačini in je znan le na Bledu - pletno. Njen izvor sega v leto 1590, njena velikost pa zagotavlja varno plovbo 20 ljudem. Prepoznali jo boste že od daleč, saj ima pisano platneno streho, ki vas bo zaščitila pred soncem in drugimi vremenskimi pojavi. Pletno upravlja pletnar. To je zelo cenjen poklic, ki ga ne more opravljati kdor koli. Naziv se namreč prenaša iz roda v rod, zato pletnarstvo ostaja v družinah več stoletij. Pletnarji vas pričakujejo v Zdraviliškem parku, pod hotelom Park, na Mlinem in v Veliki Zaki.

Kaj je pletna?
To je leseno plovilo z ravnim dnom; na premcu se špičasto zaključi, na krmi pa je razširjeno s pragom, ki potnikom omogoča vstopanje na pletno. Čoln se poganja s posebno »stehrudder« tehniko, se pravi stoje in z dvema vesloma.

Izvor imena
Pravijo, da se tako imenuje zaradi strehe, ki je bila nekoč pletena. Druga razlaga pa trdi, da ime izvira iz nemške besede »plateboot«, ki pomeni čoln z ravnim dnom.

Doživite: Prisedite v pletno in dovolite, da vas pletnar zapelje na ogled z jezera. Prav poseben občutek je in zagotovo vam ne bo žal. Pravzaprav velja pravilo, da kdor se ni peljal s pletno, ni zares obiskal Bleda. Najamete lahko tudi čoln, vendar boste morali veslati sami.

4. Soteska Vintgar

Odkritje soteske
V neposredni bližini Gorij, približno 4 km severozahodno od Bleda, leži soteska, ki jo je izdolbla reka Radovna. Leta 1891 sta jo odkrila gorjanski župan Jakob Žumer in kartograf ter fotograf Benedikt Lergetporer. V svoji naravni obliki je bila neprehodna in ker se je Bled že takrat turistično razvijal, so sotesko kmalu uredili in odprli za javne oglede. Zaradi naravnih lepot je bil Vintgar uvrščen med pomembnejše turistične zanimivosti Slovenije in število obiskovalcev se iz leta v leto veča.

Opis
1,6 km dolga soteska Vintgar je zarezana med veličastnimi navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo reka Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami. Čez sotesko je po lesenih mostovih in Žumrovih galerijah speljana učna pešpot, ki se zaključi z mogočnim 13 m visokim rečnim slapom Šum.

V Vintgarju sta tudi dve zanimivosti, ki jih je zgradila človeška roka. Kamnit enoločni most bohinjske železnice, zgrajene leta 1906, ki 33,5 m nad potjo preči sotesko, in jez, od koder je voda speljana do male hidroelektrarne Vintgar pod Šumom.

Izvor imena
Ime vintgar naj bi po eni razlagi izviralo iz nemškega Weingarten – po vinogradih v bližnjem Podhomu, po drugi naj bi nastalo, ker prerez soteske spominja na vinski kozarec. Po Blejskem vintgarju so dobile ime tudi druge podobne soteske v Sloveniji (Iški vintgar, Ribniški vintgar nad Srednjo vasjo v Bohinju in Bistriški vintgar pri Slovenskih Konjicah).

Rastlinje
Zaradi specifičnih podnebnih in mikroreliefnih razmer uspevajo v Vintgarju številne rastlinske vrste, ki se ločijo od rastlinstva, značilnega za okolico. Prvi je bil nanje pozoren duhovnik in ljubiteljski botanik Janez Šafer. Njegov seznam rastlin iz Vintgarja je že leta 1899 objavil Ivan Godec v svojem članku v Domu in svetu, potem pa še v knjižici Vintgar, Slika iz gorenjske Švice.

Morate videti: Blejski Vintgar naredi vtis na vsakega obiskovalca. S strmimi globinami, navpičnimi stenami, z deročo reko pod sabo, rastlinjem in največjim slovenskim rečnim slapom vas ne bo pustil ravnodušnih.

5. Kremšnita

Simbol blejske kulinarike
To je že več desetletij kremna rezina. Seveda jo lahko kupite tudi drugod, ampak prava, blejska, je le ena. Ištvan Lukačevič, nekdanji vodja slaščičarne hotela Park, je dolgo preizkušal recepte in različne kombinacije sestavin, preden mu je uspelo. Še dandanes slovijo kremne rezine, ki jih pripravljajo prav v tej slaščičarni, prodajajo pa jih v Kavarni Park, nasproti hotela.

Kaj je kremšnita?
In v čem je skrivnost? Pravzaprav je ni – pomembne so le izkušnje. Teh pa na Bledu ne manjka, saj so v zadnjih 60 letih naredili in prodali kar 12 milijonov t. i. kremšnit. Zlato zapečena podloga iz listnatega testa, narejenega z maslom in ne margarino, slastna vanilijeva krema, ravno prav gosta, da se ob rezanju ne razleze in da je okus tako popoln, stepena sladka smetana, v ravno pravem razmerju z vanilijevo kremo, in ponovno hrustljavo listnato testo potreseno s sladkorjem v prahu. Le komu se ne bi pocedile sline ...

Okusite: Po kosilu tradicionalnih blejskih dobrot se posladkajte še s kremno rezino.