Prostovoljno delo na Majorki

 

Ko sem izvedela za prostovoljno delo v Španiji preko Popotniškega združenja Slovenije, nisem odlašala niti sekunde in se nemudoma prijavila. Zakaj pa ne, absolventsko leto je treba izkoristiti in ker obožujem različne načine potovanja, sem vedela, da bo tale izkušnja nepozabna. 

 

In zakaj ravno Majorka izmed vseh različnih možnih destinacij? Iskreno povedano, zato, ker sem si želela preživeti svoj prosti čas na plažah, na sončku, pod palmami. In točno tako je bilo. Delovno, vendar sanjsko, rajsko in naravnost prečudovito. Šestega junija sem priletela iz Bologne na letališče Palma de Mallorca, kjer me je čakal prevoz do hostla Albergue Juvenil la Victòria, kjer sem opravljala prostovoljno delo. Hostel se je nahajal na severovzhodnem delu otoka, nekaj kilometrov stran od manjšega turističnega mesteca Alcúdie. Tam me je pričakal menedžer, mi razložil vse moje delovne naloge, namestili so me v moj (in samo moj) apartma in tako se je začelo. Od ponedeljka do petka je budilka zvonila ob devetih, spila sem kavo in se ob desetih odpravila čez dvorišče od mojega apartmaja na delo. Začeli smo z zajtrkom, ki je trajal nekje do 10:45. Po tem je sledila kavica. In nato na delo do treh, ki je obsegalo čiščenje sob, pranje in zlaganje posteljnin in pomoč v kuhinji. Vsak dan je minil, kot bi tlesknil s prsti. 

 

 

Po končanem »delovnem času«, sva s sodelavko Cristino hitro spokali kopalke, brisače in sončno kremo in hop na plažo. Dneve, ki jih nismo preživeli na plaži ali z igranjem odbojke, smo preživeli v fantastičnih restavracijah s tipično majorško hrano. Ni manjkalo slastne španske paelle, »pa amb oli« (popečen kruhek z paradižnikom in olivnim oljem, z različnimi – največkrat morskimi - prilogami), llom amb col (spominja na sarmo, le da so v zelje zaviti zrezki svinjine – slastno!) in še in še. Skratka ogromno morske hrane, ki ti razvaja brbočnice. Za sladico nikoli ni manjkala tipična majorška Ensaimada (listnato testo, zavito v obliki polža in posuto s sladkorjem – odlična z nutello!) 

 

Tekom prvega tedna so me Cris in njeni sestri, ki sta ravno tako delali v hostlu, spoznale z njihovo družbo prijateljev in tako se je začelo moje nepozabno popotovanje skozi različne kraje, zgodovino in kulinariko Majorke. In najpomembnejše, vse pripovedi, celoten del potovanja, sem preživela z domačini. Aja, na tej točki hočem spregovoriti še o tem, da sem se izmenjave udeležila tudi zato, da bi napredovala v svojem znanju španskega jezika. Ko sem prvič spregovorila z enim od domačinov, sem mislila, da govorijo kitajsko. Zakaj, vas zanima? Majorščina (Mallorquin) je namreč mešanica katalonskega, španskega, portugalskega, francoskega (in mogoče še kakšnega jezika) zato je za moja ušesa prvič zvenela zares nenavadno. A mi je po nekaj tednih vsakodnevnega poslušanja otoškega jezika in sprotnega učenja določenih fraz za vsakdanje sporazumevanje, postal izredno zanimiv. Nisem imela problemov s sporazumevanjem, saj so bili v družbi vsi tako prijazni, da so z mano govorili navadno španščino (castellano). Vam zveni znano »No pasa nada«? V majorščini rečejo »No pasa rs«. Še en primer je »Como estas?« po majorško »Uep! Com anam?« Zanimivo, kajne? Kakorkoli, da ne zaidem preveč iz teme ...

 

 

Popoldneve in vikende smo skupaj – če se nam je le uspelo pravi čas skobacati iz postelje – preživeli po izletih, ki so definitivno vredni vsake minute. Cala Figuera (meni ena izmed najljubših plaž na otoku), Palma de Mallorca (glavno mesto), očarljivo romantični kamniti vasici Valdemossa, Deia (vasice, skrite v osrčju gorovja Serra de Tramuntana), izlet z ladjico do najbolj vzhodnega dela Majorke (Cap de Formentor) in po okoliških krajih Alcudie.

 

Mesec je minil (pre)hitro. Prosili so me, da ostanem še nekaj časa, a zaradi študijskih obveznosti žal nisem mogla. Se bom pa definitivno vrnila, zelo kmalu. Verjetno že kar v 2017! 

 

Sonca zato, ker je večji del leta na otoku zelo toplo, z malo sreče imate lahko – tako kot jaz – v poletnih mesecih nekje do 39 stopinj. Drugi razlog pa tudi zato, ker se Majorka lahko pohvali z več kot 400 skritimi kotički različnih rajskih plaž, tako da lahko vsakdo najde vsaj eno po svojem okusu. Če so vam všeč osamljeni kotički, majhne, skrite plaže, kamnite plaže, ali pa če raje uživate v hudo natrpanih mogočnih belih, peščenih, kilometrskih plažah. Karkoli si zamislite, lahko z nekaj dobrimi navigacijskimi napotki tudi dosežete. Biserov pa zato, ker je ena glavnih proizvajalcev nakita iz gojenih biserov.