Pravljični gozd pri vasici Suhadole

Potoček Mrzli studenec poganja koleščke mlinčkov že od leta 1987, tja pa jih je prvi postavil Franc Repnik. Leta 1997 je postavil tudi lično oblikovano brunarico s simboličnim napisom »Koča pri Mlinčkih, 1997 m«. V kolikor vas ujame dež, se lahko hitro skrijete.

Po njegovi smrti je leta 1998 skrb in urejanje prevzel Valter Nemec. Njegove vizije in ideje so Mlinčke popeljale do prave male slave. V slabih desetih letih delovanja je nastalo okoli 125 mlinčkov. Mlinčki so različnih oblik in velikosti, nekateri med njimi oddajajo tudi zanimiv zvok – klip, klap, klip, klop ...

Od leta 2006 in vse do svoje smrti je skrb za mlinčke prevzel Peter Podlipnik. Pri skrbi pa mu je pomagal tudi Karel Matuš, ki še vedno skrbi zanje.

Pri zadnji obnovi leta 2014 je sodelovalo veliko prebivalcev Suhadol in Bukovice, ki so poskrbeli, da se je prostor še obogatil in dobil še drvarnico, kozolec in podobo gozdnega škrata. Slednji dve je izdelal Franc Kubelj.

Tako si danes lahko ogledate majhne in velike mlinčke, leseno vedro, ki se napolni in prazni s potoško vodo, kočo, drvarnico, gozdnega škrata ...

Dve legendi, katera je resnična?

Le nekaj sto metrov naprej pa se skriva še ena znamenitost, izvir Žegnanega studenca.

Moja radovedna narava me je popeljala naprej po kolovozu in kaj kmalu sem se znašla pri še eni znamenitosti, izviru Žegnanega studenca. Tam najdete pločevinast lonček, ki je z verigo pripet na manjšo skalco. Namreč, ne samo, da je voda prijetno hladna in pitna, naj bi bila tudi zdravilna. O tem, zakaj je voda zdravilna, pa krožita dve zgodbi.

Ljudska legenda pravi, da naj bi ta voda pomladila starejšo baronico iz okoliških krajev, ki je to vodo pila.

Druga zgodba pa pravi, da naj bi pred mnogo leti čez hribe prišla duhovnik in mecen iz Komende, ki sta bila namenjena v Ljubljano. Ob poti sta se ustavila ob studencu in se odžejala. Na poti nazaj pa sta ga prišla požegnat in od tod tudi ime.

Kot zanimivost, voda v tem studencu tudi pozimi ne zamrzne.

Leta pozneje, ko so sovaščani urejali območje mlinčkov in tudi Žegnanega studenca, so vse skupaj opremili z ličnimi napisi »Mlinčki« in »Žegnan studenec«, nad slednjim pa bedi kipec Marije.

Ob vračanju od zdravilnega/pomlajevalnega studenca se lahko še malo ustavite in posedite v miru na klopcah v prijetni in mirni gozdni oazi ter prisluhnete zvoku mlinčkov in ptic. Tako vas popolnoma običajen gorenjski gozd za nekaj trenutkov popelje v pravljični svet.