Meteora – samostani med zemljo in nebom
Na severozahodni strani Tesalijske nižine (poimenovane po grški pokrajini Tesaliji), ob vznožju gorovja Pindos se tudi do 400 metrov visoko dviga skupina čudno oblikovanih skal, ki se imenujejo
Meteora. Nenavadne skale so že same po sebi impresivne, če pa dodam, da so vrhovi teh osamelih strmih skal, okronani s šestimi pravoslavnimi samostani, pa govorim o turistični znamenitosti, ki je noben obiskovalec Grčije ne bi smel izpustiti s svojega programa.
Ime Meteora izvira iz grške besede »meteora«, kar se prevaja kot »dvignjen nad tlemi«. Podoben pomen ima tudi turška beseda »kalampak«, po kateri je bilo poimenovano mesto Kalambaka, ki s sosednjo manjšo vasico Kastraki, ki je bližje samostanom, služi kot izhodišče turistom za obisk samostanov Meteore. Oba kraja se ponašata s številni trgovinami, restavracijami in hoteli. Nekateri hoteli v Kalambaki ponujajo celo prekrasen razgled na navpične skale, ki varujejo severni del mesta, pogled pa najbolj pritegneta dva od šestih samostanov, ki sta s prostim očesom vidna kar iz hotelskih sob. Do samostanov se je iz obeh krajev mogoče sprehoditi po starih poteh, ki so jih včasih uporabljali, lažji in hitrejši način pa je vsekakor ogled z avtomobilom ali z avtobusom po asfaltirani cesti, ki povezuje vse samostane Meteore.
Glede nastanka skalnih stebrov Meteore obstaja veliko razlag. Najverjetnejša teorija je, da so te skale nekoč bile dno morja, ki je pokrivalo Tesalsko nižino. Zaradi tektonske dejavnosti se je dno nekako dvignilo, kasneje skozi milijone let pa so potresi, vetrovi in voda le-te preoblikovali v oblike, ki jih vidimo danes. Nastanek mogoče ni točno pojasnjen, obstajajo pa neizpodbitni dokazi, da so v jamah in razpokah tega kamnitega gozda, sestavljenega iz več kot 20 ogromnih kamnitih stebrov, že pred davnimi časi živeli ljudje. Še pred pojavom prvih verskih skupnosti v 10. stoletju so si večinoma samotarski menihi v teh skalah med nebom in zemljo uredili domovanja in se odmaknjeni od sveta posvetili čaščenju Boga, molitvi in prebiranju pravoslavnih besedil. Leta 1336 sta s svete gore Atos v te kraje prišla dva meniha in samo nekaj let kasneje je Atanasios ustanovil prvi samostan, Veliki Meteoron, po katerem je danes imenovano celotno področje. Zaradi nedostopne lokacije, kjer je samostan zgrajen, obstajajo celo teorije, da naj bi prvi samostan bil zgrajen z nadnaravno močjo in pomočjo angelov. Kasneje so bili na vseh dostopnih skalah in na nekaterih skoraj nedostopnih ustanovljeni še drugi samostani in tako jih je bilo v največjem razcvetu v 16. stoletju kar 24. Posebej pomembni so samostani bili v času turške okupacije Grčije (1453–1828), ko so bili dejansko center grške kulture in jezika, saj so vodili tajne šole, kjer so poučevali grški jezik. Ker so samostani podpirali boj Grkov za neodvisnost, so nekateri bili celo izropani in požgani. V 18. stoletju so samostani začeli nazadovati, deloma ker je center nove grške države bil prestavljen na jug v Atene, Tesalija pa je ostala izven le-te, deloma pa zato, ker nekateri samostani niso bili dovolj kakovostno zgrajeni, da bi lahko kljubovali času. Preporod so doživeli šele okoli leta 1970, ko so postali turistično zanimivi. Danes je Meteora popularna tudi kot plezalska destinacija. Sodobni plezalci, ki plezajo na te navpične skale, lahko morda še najboljše razumejo spretnost zgodnjih verskih puščavnikov, ki so se naselili v jamah in skalnih razpokah.
O tem, kako so od 14. stoletja na vrhovih nedostopnih skal gradili samostane, da bi povsem ločeno od sveta lahko razmišljali o smislu življenja in božji vsemogočnosti, se še vedno razpravlja. Zaradi lokacije na vrhu skal, so vse do 20. let prejšnjega stoletja, ko so bile zgrajene stopnice do vseh samostanov, menihi in obiskovalci lahko dostopali do samostanov samo s pomočjo lestev ali vrvi. Samostani so bili opremljeni s posebnimi škripci, nekateri so ohranjeni še danes, da so mreže z ljudmi ali hrano potegnili gor do samostana. Na ta način so se v preteklosti obvarovali nezaželenih gostov, znotraj samostanskih zidov pa so lahko v miru nastajale dragocene umetnine, kot so mojstrske stenske slikarije, umetniške ikone, bogato okrašeni rokopisi in odlični rezbarski izdelki. Kot zanimivost se vedno omenja, da ko so enkrat vprašali menihe kako pogosto te vrvi menjajo, so dobili preprost odgovor: »Ko Bog dopusti da se strgajo«. Vrvi se še vedno uporabljajo za dvigovanje hrane, nekateri samostani pa so dodatno moderno opremljeni z gondolami.
Danes je Meteora takoj za sveto goro Atos drugi najpomembnejši kompleks pravoslavnih samostanov v Grčiji. Ohranjenih je šest samostanov (Sveti Nikolaj Anapaus, Rousanou, Varlaam, Veliki Meteoron, sveta Trojica in sveti Štefan), ki se jih ob plačilu vstopnine (3 €/osebo) in ob primerni obleki lahko obišče, vsakega ob nekoliko različnih časih in dnevih.
- Samostan Svetega Nikolaja Anapausa je prvi samostan, ki ga dosežemo, ko vstopimo v svet Meteore iz Kastrakija. Skala, na kateri je bil samostan zgrajen konec 14. oziroma v začetku 15. stoletja, ima zelo majhno površino, zato se je lahko širil le v višino, tako da so cerkve in ostali prostori zgrajeni v različnih nadstropjih. Oznaka Anapaus ni točno pojasnjena, predvideva pa se, da se je tako imenoval eden prvih menihov, ki se je povzpel na to skalo in ustanovil samostan.
- Samostan Varlaam (včasih zapisan kot Barlaam), je drugi najstarejši samostan v Meteori. Poimenovan je po menihu Varlaamu, ki je živel na tej skali v sredini 14. stoletja in zgradil prvo cerkev in prva domovanja za menihe. Po njegovi smrti je vrh skale, kjer danes stoji samostan, bil zapuščen približno 200 let, nato pa je ponovno naseljen in postopoma dobil današnjo podobo, ki jo najlepše opazujemo s sosednje skale, kjer je lociran samostan Veliki Meteoron.
- Samostan Veliki Meteoron je največji, najstarejši in najpomembnejši samostan Meteore. Zgrajen je na najvišji skali, 615 metrov nad morjem in 413 metrov nad Kalambako in je zaradi najvišje lokacije dal ime celotnemu področju. Ustanovljen leta 1344 in poznan tudi kot samostan Kristusovega spreobrnjenja po katholikonu (glavni cerkvi), je kasneje pridobil na veljavi in bogastvu, ko se je samostanu pridružil srbski kralj, ki se je odločil postati menih. Velja nenapisano pravilo, turisti morajo obiskati Veliki Meteoron, če se odločijo za obsk samo enega samostana.
- Samostan Rousanou, posvečen sveti Barbari, stoji na nižji skali kot ostali samostani Meteore in je zato lažje dostopen. Točno se ne ve, zakaj je samostan tako poimenovan (mogoče po prvem menihu), niti ni znan točen datum ustanovitve. Po nepotrjenih virih izhaja iz druge polovice 14. stoletja, pisni viri pa ga omenjajo leta 1545. Rousanou je danes eden izmed dveh ženskih samostanov Meteore.
- Samostan svete Trojice ima izmed vseh ohranjenih samostanov Meteore najbolj dramatično in odmaknjeno pozicijo, zato tudi velja za najbolj mirnega in najmanj obiskanega. Poseljen naj bi bil v 14. stoletju, pisni vir pa ga prvič omenja v 15. stoletju. Meteorsko slavo si je prislužil, ko je bil upodobljen v filmu o Jamesu Bondu.
- Samostan svetega Štefana, najjužnejši samostan, ki je lepo viden tudi iz Kalambake, je bil ustanovljen v 14. stoletju, čeprav je bil kraj poseljen že dve stoletji prej. Zapuščen do leta 1961, je danes aktiven ženski samostan. Je najlažje dostopen samostan (dostop je preko mosta s sosednje skale) in je priročen za ljudi, ki hočejo obiskati samostan v Meteori, nočejo pa se vzpenjati po stopnicah.
