Neslišne in nevidne popotniške zgodbe

Kako se znajdejo gluhi?

Taka potovanja so nekaj posebnega. Danes, v času družbenih omrežij, si lahko ta svet predstavljamo skozi zgodbe invalidnih popotnikov, ki z nami tudi delijo nasvete, kako imeti najboljše možno potovanje na drugačen način. The Deaf Traveller je gluh mladenič, a izkušen popotnik, ki navdihuje druge gluhoneme in ljudi izobražuje o življenju gluhih, da bi lahko ugotovili, da gluhi ljudje pravzaprav niso drugačni od njih. Med svojimi potepanji je opazil veliko zanimanje drugih popotnikov za njegovo gluhost in to, kako njegova gluhota vpliva na njegovo potovalno izkušnjo. S svojimi zgodbami, dobrimi in slabimi, a vedno s ščepcem humorja, uničuje stereotipe in ozavešča širok krog poslušalcev. In kaj nam svetuje? Brez česa ne smemo oditi na pot? Nujno je treba vzeti dodaten slušni aparat, na potovanjih se namreč rado vse dogaja v neprimernih trenutkih. In tako se lahko zgodi, da bo prav slušni aparat koga izmed nas nehal delovati ravno sredi kakšne podeželske poti v podsaharski Afriki ali sredi pragozda v Indoneziji. Seveda zraven spadajo tudi baterije. Ni preveč zabavno predolgo spati in zamuditi svojega naslednjega prevoza, zato potrebujemo zanesljivo metodo, ki nas bo zbudila vsakič. Za odlično se je izkazala budilka na vibriranje, ki jo damo pod blazino in nas bo zagotovo zbudila, zraven pa nas spravila še v manjši šok. Na potovanjih v državah, kjer je vlažno podnebje, ali pa kje pod saharskim soncem se potimo bolj kot ponavadi. Vse to slabo vpliva na slušni aparat. Odličen pripomoček je EarGear, ki aparat varuje pred potom, vlagi in glasnim zvokom. Na samostojnem potovanju okoli sveta ni pomembno, kako dobro slišimo, temveč da potujemo s srcem. Res pa je, da moramo tako še malo bolj paziti, kdo nas ustavlja na ulici. A verjetno nas zanima, kako komunicirati z gluho osebo? Ed pravi, da je pomembno, da se prepričamo, da je pozornost poslušalca stoodstotno na nas in da ne govorimo počasneje kot ponavadi, saj je tako težje brati z ustnic. Ne bojmo se torej pokazati čustev ob govoru, tako bo gluhemu še bolj jasno, kaj govorimo.

Kako potujejo slepi?

Sassy Wyatt je škotska popotnica, ki je popolnoma slepa že od svojega 23. leta, a to je ni ustavilo pri uresničevanju njenih sanj. S humorjem razbija stereotipe, da so slepi ljudje lahko samo doma, in tem slepim ljudem daje pogum, da odidejo ven odkrivat svet. Navdušuje se nad pozitivnimi stvarmi, ki jih opaža v popotniškem svetu v zadnjih letih, saj je vse več dostopnega popotnikom invalidom. Turistične destinacije, kot so ruševine antičnega mesta, namreč potrebujejo posebno infrastrukturo, da postanejo dostopnejše. Obiskala je že številne destinacije in o svojih izkušnjah napisala članke, polne nasvetov. Uporablja druge čute, da z njimi začuti lepoto; zanjo je trava več kot samo trava. Sliši živa bitja in čuti travne bilke. Rada deska, smuča, in pozdravlja vse v restavraciji, kar tako, za vsak slučaj. Na svet nam ta slepa popotnica z artritisom daje popolnoma svež pogled. Je lastnica psa vodnika, Ide, ki se ponaša s svojim heštegom #IdaTheGuider in je dobrodošla v vseh oblikah prevoza. Njeni članki so polni nasvetov o tem, kako je s potovanjem invalidnih oseb. Zelo koristno je poznati taksije, ki so primerni za vozičke. Če te torej zanima, ali so destinacije dostopne invalidom, preberi katerega izmed blogov ali malo prebrskaj po Trip Advisorju. Ni odveč tudi spomniti na odvečna zdravila, varno spravljena v posebni torbici, saj jih je v tujih državah težko dobiti in še stanejo lahko malo premoženje.

Naslednjič, ko na potovanju srečamo invalidne osebe, jih ne glejmo z začudenjem, ampak jih raje povabimo za mizo, da z nami delijo svoje zgodbe, ki bodo v nas zagotovo vzbudile pisano paleto čustev.