Švicarsko urejenost, olikanost in lokalne posebnosti pa tudi draginjo sem začel spoznavati v Zürichu. Velikem gospodarskem, univerzitetnem in kulturnem središču ob istoimenskem jezeru. Najugodnejše prenočevanje sem seveda našel v HI hostlu Zürich. Mladinski hotel predstavlja velika nenavadno oblikovana zgradba. Postavljena je bila že pred dobre pol stoletja in je proglašena za arhitekturni spomenik. Pred nekaj leti so jo zgledno prenovili, na voljo pa so sobe z dvema ali štirimi posteljami. Ob vsaki sobi je še priročna predsoba z umivalnikom. V pritličju te prijazno sprejmejo veliki skupni prostori, katerih del predstavlja tudi jedilnico. Poleg zajtrka, ki je že v ceni s prenočiščem, si lahko omisliš tudi večerjo ali pa morda za pokušino eno najbolj značilnih švicarskih jedi – fondue. Vsekakor je tudi ponudbe hrane tu med najcenejšimi v mestu.
Veliko mesto je mogoče spoznavati kar peš. No vsaj ožje mestno središče. Mladinski hotel je malo umaknjen na mestno obrobje, kar pride prav za prihod z avtomobilom. Za potepanje po mestu pa je priporočljivo kupiti dnevno vozovnico, ki je veljavna na prav vseh prevoznih sredstvih, od avtobusa, tramvaja pa do ladij, ki povezujejo rečne in jezerske bregove.
Angleščina je za sporazumevanje v mestu in tudi drugod po Švici kar primeren jezik. Sicer zvonka švicarska nemščina predstavlja tako poseben dialekt, da ga tudi Nemci težko razumejo. In čeprav je nemščina eden izmed uradnih jezikov in se je vsi učijo v šoli, mladi Švicarji, ki prihajajo iz različnih jezikovnih predelov (nemški, francoski, italijanski) med seboj govorijo kar angleško.
Luzern sem si izbral za naslednji postanek. Tudi tu sem našel mladinski hotel Luzern na obrobju mesta a vseeno oddaljen le malo daljši sprehod od slikovitega središča ob reki in jezeru. Ob prihodu me je pozdravila celo krava – no najbližje so mukale na sosednjem hribu, v hostlu pa imajo na hodniku nekakšno maskoto poslikano s HI simboli. Domiselno so jo poslikali pred nekaj leti, ko so si lahko v okviru umetniškega projekta podjetja z različnih koncev države s svojimi barvami ali logotipi omislila svojo kravo. In tako lahko danes velike skulpture občuduješ marsikje, tudi na kakšnem domačem vrtu… Sobe v dokaj novem hostlu so različne, v največjih pa je tudi več kot deset ležišč. Pri sicer običajnem zajtrku si velja privoščiti domači müsli, katerega vsako jutro pripravijo iz kosmičev, suhega sadja in jogurta.
S pravo alpsko pokrajino sem se prvič srečal šele v Brienzu in okolici. Kraj leži ob velikem jezeru, nad katerim se dvigujejo tudi več kot tri tisoč metrov visoki vrhovi. Brienz se postavlja s tako prijetnim hostlom Brienz, da sem moral ostati vsaj en dan. Urejen je v manjši hiši tik ob jezeru. S svojimi lesenimi hodniki in pogradi še najbolj spominja na kakšno planinsko kočo. Ker je bolj majhen je priporočljiva rezervacija, saj ga pogosto obiskujejo skupine. Do trgovin in lokalov v Brienzu je le kakšnih deset minut daleč. Za kraj so značilne velike lesene švicarske hiše ter rezbarska umetnost – tu imajo celo šolo za to obrt. Premorejo kar dve železniški postaji. S starejše od pomladi do jeseni vsakodnevno vozijo vlaki po gorski železnici Rothorn, ki je speljana kar 2244 m visoko.
V okolici je še več prijetnih točk za obisk. Za malo razvajanja si velja privoščiti kosilo v razkošnem dvorcu-hotelu Giessbach. Tik ob njem čez prepadne stene padajo mogočni slapovi, ki so bili velika atrakcija za imenitno gospodo že pred več kot stoletjem. Takrat so zaradi njih zgradili tudi še danes delujočo vzpenjačo, ki je obiskovalce vozila iz manjšega pristanišča do dvorca. Cesto so namreč naredili šele pred nekaj desetletji.
Če si pri volji za obisk še kakšne gorske železnice si lahko privoščiš vzpon na kar 3454 m visoki Jungfraujoch. Cena je kar zasoljena (okoli 150 eur), a gorska železnica je najvišja v Evropi in vsakodnevno se z njo pripelje na stotine turistov.
S podobno prijetno klimo se postavlja tudi mesto Locarno, v italijansko govorečem kantonu na jugovzhodu države. Mesto leži ob jezeru Lago Maggiore, katerega večji del sicer sega v Italijo. Tako se kar sama po sebi ponuja priložnost še za obisk bližnje države. Sicer pa se s prehodom meje ne spremeni kaj dosti, saj je pokrajina podobna, govorijo isti jezik, le cene so namesto v frankih v evrih, ter seveda nekoliko prijaznejše do popotnikov.
Locarno se razprostira kar daleč ob jezerskih bregovih, toda najzanimivejši stari del mesta z velikim trgom je majhen. Na njem se večkrat odvijajo različne prireditve in tu je tudi večina trgovin ter gostinskih lokalov. Tudi do HI hostla Locarmo ni daleč. Urejen je v več hišah, ki so povezane v celoto in vse zgledno obnovljene. Najprijetnejše so dvoposteljne sobe v katerih sta na voljo tudi kopalnica in balkon z razgledom. Goste pa na mizi za dobrodošlico pozdravi krožnik s sadjem….