Za prestolnico Baku bi lahko dejali, da ima dva obraza, vsaj tako sem jo jaz doživel skozi svoje oči. Na eni strani se bohotijo visoke nove stavbe v stilu Amerike, na drugi strani pa vidimo, v kakšnih pogojih živijo ljudje na družbenem dnu. Če vas bo pot kdaj zanesla v Baku, vam priporočam, da si že kar na letališču kupite kartico BAKU, kar vam bo olajšalo potovanje po prestolnici. Kartica vam tudi omogoča avtobusni prevoz od glavnega letališča do mesta. Cene mestnega prometa so zares nizke za naše razmere, saj cena ene vožnje stane 0,15 €.
Po prihodu v štirimilijonsko prestolnico sem se z mestno železnico odpravil do prijatelja, pri katerem sem ostal prvi dve noči. Pred prihodom na podzemno železnico sem mlajšega fanta vprašal, če mi lahko pove, v kateri smeri je moja postaja. Tudi on je bil tja namenjen, in ker sem že imel veljavno kartico za mestni promet, mi je pred vstopom odčital kar svojo in mi tako podaril vožnjo. Zanimalo ga je, kaj počnem tukaj, saj zadnji dve leti v mestu skoraj ni tujcev.
Vreden ogleda je vsekakor stari del mesta, ki premore kar nekaj muzejev, starih stavb in mogočni Deviški stolp iz 12. stoletja, ki je nekoč služil kot obrambni stolp pred napadi Mongolov in drugih ljudstev, ki so želeli zavzeti mesto. V stolpu se nahajata zbirka orožja ter kronološki prikaz razvoja in obleganja mesta. Povzpnite se do vrha stolpa, saj boste nagrajeni z lepim pogledom na prestolnico in zaliv Kaspijskega morja. Danes veljajo kot največji simbol prestolnice trije ognjeni stolpi, ki ponazarjajo podobe jadra na »jezikih« plamena. Stolpi so postali najvišja zgradba v Azerbajdžanu in njihov videz spominja na plamen. Danes so ti trije »ognjeni« stolpi vidni z najbolj oddaljenih točk mesta in so zaščitni znak Bakuja. Imenujejo se Flame Towers in vključujejo hotel, stanovanja, pisarne, restavracije in kino. V celoti so prekriti z LED-zasloni, ki prikazujejo gibanje ognja. Baku se razvija hitro, kakor druga mesta Bližnjega vzhoda, zaradi denarja z naftnih in plinskih polj. Kjerkoli ob obrobju prestolnice se boste sprehajali, boste naleteli nanje. Črpalke neprestano noč in dan črpajo črno zlato in vprašanje je, koliko let bo še tako.
Nenavaden predel prestolnice se imenuje po snemanju filma James Bond. Leta 1999 je filmski igralec Pierce Brosnan v filmu The World Is Not Enough oz. Vse in še svet ravno tukaj med naftnimi in plinskimi polji drvel s športnim avtomobilom BMW Z8. Danes so naftna polja priljubljena turistična destinacija, a ne zato, ker bi bila sama po sebi privlačna ali fotogenična, temveč zato, ker so zaradi filma o Jamesu Bondu postala kultna. Toda če ste tip turista, ki obiskuje Azerbajdžan, potem obstaja velika verjetnost, da želite posneti nekaj selfijev v zgodovinsko zanimivem okolju. Tam vam ne preostane veliko drugega, kot da stopite iz avta, naredite fotografijo in se z njo hvalite do konca življenja. Čeprav javni prevoz ne pelje neposredno do polj, obstaja nekaj avtobusnih linij, ki vas pripeljejo dovolj blizu, da se lahko sprehodite med naftnimi in plinskimi polji. Če boste prestolnico raziskovali z avtobusom, si vzemite dovolj časa, saj boste od mesta do njegovega obrobja potrebovali več kot dve uri zaradi gostega prometa in novih megalomanskih gradbenih projektov.
Ob obali prestolnice Kaspijskega morja se nahaja nekaj kilometrov dolga promenada. Vašo pozornost bo pritegnila nenavadna polžja oblika stavbe, v kateri je nacionalni muzej preprog. Na promenadi je veliko različnih igral za otroke, fotografskih razstav in celo kopija malih italijanskih Benetk, ki jo sestavljajo umetne vodne poti. Zgrajene so bile leta 1960, leta 2012 pa so jih razširili. Sestavlja jih labirint kanalov, prepredenih z otoki, ki jih povezujejo kamniti mostovi z gondolami, ki vozijo po kanalih. Na eni od številnih pristanišč zaliva ponujajo tudi polurno vožnjo z ladjo po Kaspijskem morju, tako da boste lahko mesto občudovali tudi z morja in občudovali lep razgled na obalo prestolnice. Vožnja vas bo stala 2,50 €.
V javnih prevoznih sredstvih je še pred kratkim bilo obvezno nošenje mask. Ko sem z majhnim avtobusom zapuščal obrobje prestolnice, je na avtobus vstopil policaj in preveril, če vsi nosimo maske. Eden od potnikov je ni želel nositi, tako da je moral izstopiti. Baku je danes mesto, ki se že počasi spogleduje z Dubajem, ko gre za arhitekturne presežke in nove megalomanske gradbene projekte, a ljudje v sebi še zaenkrat hranijo kavkaško gostoljubnost.