Barcelona je ena izmed najbolj privlačnih in živahnih velikih evropskih mest. S svojo enkratno podobo se zlahka kosa s številnimi evropskimi prestolnicami. Mesto je še posebno privlačno po letu 1992, ko je gostilo Olimpijske igre. Za to priložnost so obnovili številne stare zgradbe, uredili infrastrukturo in velik kos obale, ki danes s peščenimi plažami nudi prijetno zatočišče ljubiteljem morja in sonca. Tudi naturisti pridejo na svoj račun nedaleč od samega središča mesta. Konec tedna pa ne oživijo le plaže ampak tudi številni parki, na katerih zelenicah se vedno kaj dogaja. Urejena obala s stotinami lokalov daje mestu res svojstven pečat. Nedaleč stran pa barcelonsko pristanišče nudi zavetje številnim ladjam, jadrnicam in jahtam. Od tod se je mogoče odpraviti na raziskovanje razčlenjene obale, ki spominja na Jadransko ali pa zapluti vse do mnogo bolj znanih Balearskih otokov Ibize in Mallorce.
Potrpežljivost se izplača in v dobre po ure se že vrtim po labirintu enosmernih ulic. Za hipec ozrem grič z olimpijskim stadionom, z očesom ujamem modrino domnevnega morja, se skušam navdušiti nad eno izmed arhitekturnih mojstrovin, potem pa dokončno obstanem na robu strogega mestnega središča Barcelone. Mesto, ki s širšo okolico šteje kar 3 milijone prebivalcev je res pravo središče Katalonije. Tako gospodarsko, kot tudi politično in kulturno.
Živahne ulice nekoliko zamrejo s prvim mrakom, ko se začnejo zapirati trgovine. Toda le nekaj ur kasneje na ulicah izbruhne še hujši vrvež. Videti je, da prav vsi hitijo do najbolj priljubljenih restavracij, lokalov in zabavišč kakršnih seveda ne manjka na različnih koncih mesta. Tradicionalno se največ dogaja v starem mestnem središču Rambla. Tu je res živahno noč in dan. Žal k gneči prispevajo tudi številni žeparji pa tudi bolj nasilni zmikavti, pred katerimi svoje ovčice svari vsak previdnejši turistični vodič. Domačini sicer trdijo, da je mesto kljub vsemu varno. Vsekakor nič nevarnejše, kot podobno velika evropska mesta. No na Rambli in v bližnji okolici pa je vendarle potrebno malce več previdnosti, saj se prav tu vedno zadržuje največ potencialnih žrtev žeparjev - turistov. In cene? Tudi te so na ravni velikih evropskih mest a še vedno ne tako visoke, da si pohajkovanja po lokalih ne bi mogli privoščiti s slovenskimi prihodki ...
Zaradi velikih razdalj je mogoče peš za silo obvladati le najožje središče mesta. Potem pa se je potrebno spopasti s številnimi avtobusi, tramvajem ali še preprosteje z metrojem, ki povezuje prav vse dele mesta. Le nekoliko dražja je vožnja s taksijem, seveda pod pogojem, da imamo vsaj še dva sopotnika. Taksisti praviloma uporabljajo taksimetre in se držijo predpisanih pravil, vključno z ustavljanjem na nekakšnih taksi postajališčih, kjer potniki v vrsti potrpežljivo čakajo na prosto vozilo.
Z angleščino se načeloma ni težko sporazumevati. Sicer se pogosto zgodi, da natakar ali taksist tega jezika ni posebno vešč. Bolje se je potruditi v najbolj razširjenem španskem jeziku – v kastiljščini, še bolje pa v katalonščini, ki pa večini tujcev zveni precej neznano. Katalonci radi poudarijo, da niso Španci! Podobno kot smo v času Jugoslavije tudi mi radi poudarili svojo nacionalnost. Že dolgo se pojavljajo tudi težnje po osamosvojitvi Katalonije, ki je sicer približno 3 krat večja od Slovenije. Tudi z vsesplošno evropsko integracijo težnje po osamosvojitvi še niso popolnoma izginile, o čemer pričajo grafiti in ponosno razobešene rumeno rdeče katalonske zastave (običajno sicer v družbi zastave Evropske skupnosti in matične države).
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | | RPC
