Lepša podoba kanarskih otokov
Ladja je obmirovala šele sredi noči. Zaspano sem se prerinil v zvezdno noč, kjer nas je sprejelo le nekaj slabo razsvetljenih ulic in zehajočih taksistov. Brez skušnjave sem jih prezrl in zakoračil proti središču mesta. Domnevno poceni prenočišča so bila vsa po vrsti polna ali pa so jih že davno zaprli. Toda zunaj je bilo toplo in na mestnih ulicah sem se počutil varnega. Še posebno med belo opleskanimi hišami z značilnimi lesenimi kanarskimi balkoni, pod katerimi so bili še vedno odprti nekateri lokali. Privabil me je ubrani glas harfe, kitar in harmonike, ki se je razlegal na nekem gostilniškem vrtu. Skupinica domačinov je nekaj praznovala ali pa so prepevali kar tako. V trenutku sem pozabil na iskanje prenočišča in se s pivom v roki raje pridružil razigrani družbi. Prodoren glas malce obilnejše natakarice je preglasil vse. Med solo prepevanjem je z lahkoto podajala naokrog steklenice z lokalnim pivom, latinsko-španski ritmi pa so se spontano zlivali v toplo januarsko noč. Tudi ko se je bar začel zapirati, me ni več skrbelo, kje bom prebil preostanek noči. Lahko bi se zleknil nekam na obalo, toda raje sem se oprtan z nahrbtnikom podal skozi mesto in po edini cesti, ki je vodila proti oddaljenim vrhovom, katere je bilo mogoče slutiti v daljavi…
Ali otoku grozi uničenje?
Otok Palma je eden izmed manj znanih Kanarskih otokov. Leži dobrih pet ur plovbe stran od veliko bolj obiskanega otoka Tenerife. Toda precej čudna trajektna povezava od obiska odvrača večje množice obiskovalcev, saj trajekt prispe na otok šele okoli polnoči. To in pomanjkanje peščenih plaž sta verjetno glavna razloga, da je ostal otok turistično relativno nerazvit, toda še zdaleč ne prezrt. K sreči, saj prav tak privablja vedno številnejše ljubitelje narave in miru.
Največja značilnost otoka Palma so številni vulkanski stožci, ki so botrovali njegovemu nastanku. Zadnji izbruh so otočani sicer doživeli že pred tridesetimi leti, toda strokovnjaki napovedujejo otoku apokaliptičen konec. K sreči še ne tako kmalu. V prihodnjih tisočletjih pa naj bi ponovno prišlo do katastrofalnega izbruha, ki bo uničil otok in ga pogreznil nazaj v morske globine. To bo povzročilo velikanske valove, ki bodo po predvidevanjih preplavili dobršen del južnoameriške in afriške obale. Današnjim obiskovalcem se česa takšnega ni za bati. V miru se lahko posvečajo različno dolgim potem, ki se vijejo skozi gozdove in med vulkanskimi stožci. Najvišji vrh otoka se dviguje na robu velike vulkanske kaldere. Visok je preko dva tisoč metrov in v zimskih mesecih je pogosto zasnežen. Vremenske razmere so tod zelo spremenljive, zato morajo biti obiskovalci dobro pripravljeni. Lani je nenadno deževje povzročilo plazove in hudournike, ki so med pohodniki terjali celo nekaj življenj.
Med vulkanskimi stožci
V porajajočem se dnevu sem poskusil srečo z dvignjenim palcem. Kmalu mi je ustavila simpatična domačinka z velikim terencem. »Laura«, se je na hitro predstavila in že sva odbrzela po ovinkasti cesti proti notranjosti. Ob pomanjkljivem znanju španščine sem samo prikimaval, ko je začela s samogovorom:
Tudi jaz sem kar nekaj let delala kot hotelska receptorka na otoku Tenerife. Plače so tam še vedno boljše kot pri nas, toda tudi življenje je tam dražje. Ko si mlad, pač moraš poskusiti! Šele tako sem spoznala, kaj imam pravzaprav doma. Palmi ne pravijo kar tako »la isla bonita« - lepi otok! Naš otok je veliko bolj zelen, manj obljuden in predvsem tu ni množičnega turizma, ki je tako drastično spremenil najbolj turistično razvita otoka Gran Canaria in Tenerife.
Denar ni vse in kljub temu, da so pri nas plače nižje, imamo veliko bolj kvalitetno življenje in kar je najbolj pomembno, v vsakdanjiku domačinov niso prisotni naglica, nervoza in hitenje ter hlastanje za denarjem. Tu imam vedno dovolj časa za prijatelje, klepet s sosedami ali gosti, ki prespijo pri nas. Del hiše imamo preurejen v dvoposteljne apartmaje. Gostov je ravno dovolj skozi celo leto, da lahko preživimo brez zaposlitve v mestu. Tu, na vasi mi je veliko bolj všeč. Fuencalienete je zaradi bližine vulkanski stožcev kar dobro obiskan, čeprav šteje le nekaj deset hiš. Vulkan, ki je pred dobrimi tridesetimi leti bruhal nekaj kilometrov nižje, me ni prestrašil. Bila sem še majhna in zame je bil to najlepši ognjemet v življenju. K sreči ni ogrozil vasi, zato pa je močno zaznamoval pokrajino, ki je vse do morja postala prava črna puščava. Toda narava jo počasi premaguje in ta del je eden izmed najbolj slikovitih na poti, ki se mimo vulkanskih stožcev vije iz osrednjega dela Palme proti morju.
Za skušnjavo
La Palma je le eden izmed manj turističnih Kanarskih otokov. Podobno privlačnih je še nekaj, pravi posebnež z brinovimi in borovimi gozdovi ter prepadnimi stenami pa je najzahodnejši izmed njih El Hiero. Ali pa morda mnogim nepoznana Gracisosa, ki je velika le nekaj km2 a se ponaša z osamljenimi dolgimi peščenimi obalami. Vsekakor je izzivov več kot dovolj za nekajtedensko potepanje. In to z majhnimi stroški, saj je najem avtomobila zelo ugoden, v manj turističnih predelih pa je mogoče prespati kar na prostem. Le spalna vreča je priporočljiva, čeprav so zime zelo mile. Zato pa so noči neprijetno sveže, kadar piha veter. Slednji je ponekod zelo pogost. Otoki so dokaj lahko dosegljivi, saj je mogoče dobiti povratno letalsko vozovnico iz večjih evropskih mest že za manj kot 200 eur.