Sama po Avstraliji – 2. del

Poleg možnih nevarnosti povezanih z nasilnostjo Aboridžinov, ki zaradi preveč alkohola znajo biti nasilni, v Avstraliji na ljudi prežijo še mnoge ostale nevarnosti. Tako sem kmalu tudi sama ugotovila, da je sonce na tem predelu še kako nevarno, saj me je v kratkem popoldanskem kopanju tako opeklo, da sem se od enega sončenja kar dvakrat olupila in imela dvakrat mehurje. Sicer pa je Avstralija najbolj znana kar se nevarnosti tiče, da ima na svojem ozemlju največje število nevarnih živali na svetu. Nekaj sem jih tudi sama srečala na organiziranih izletih ali pa tudi na samih sprehodih. Doživela sem bližnje srečanje več vrst kač, kuščarjev, krokodilov, ki so me še posebej presenetili, ker se iz reke za hrano dvignejo vse do zadnjih nog. Mnoge avstraljske plaže so prazne predvsem zaradi morskih psov, morskih krokodilov in po vrhu vsega še morskih kač. Za kopanje pa imajo posebej varovane plaže, tako da iz dna do gladine morja napnejo zaščitno mrežo. Morda za mnoge nenavadno, ampak nevarni so lahko tudi kenguruji, sploh pa radi ljudi napadajo tisti v farmah, ki jih gojijo za meso.

 

V Avstraliji živi nekaj najredkejših živalskih vrst in najčudovitejših rastlin, ki jih ne najdemo nikjer drugod. Mednje spada tudi posebna vrsta sesalcev vrečarjev – živali, kakršne so kenguruji, vombati, ali medvedji vrečarji in koale. V nasprotju z večino tako imenovanih placentalnih sesalcev, pri katerih se zarodek razvija in hrani v materinem telesu skozi placento, se mladiči vrečarjev skotijo v zgodnjem stadiju razvoja in najdejo zavetje v materini kožni vreči, kjer se pritrdijo na eno izmed njenih mlečnih bradavic in se tam hranijo preostali čas razvoja. 

Sydneyska opera, imenovana Sydney Opera House je takorekoč simbol rdečega kontinenta. Veličastna opera se nahaja v zalivu v centru največjega, vendar pa ne glavnega avstralskega mesta. Dokončana je bila leta 1973, in sicer ob velikanskih izgubah, zaradi katerih so že nekaj let prej odpustili njenega avtorja, danskega arhitekta Jörna Utzona. Dandanes pa je v obliki jader zgrajena opera ponos mesta ter tudi celega kontinenta. Privlači mnoge obiskovalce iz celotnega sveta. Poleg znane opere pa se nahaja še Harbour Bridge, znani in očarljivi most. Za plezanje po mostu se je potrebno prijaviti kar dva meseca prej, saj je za to turistično atrakcijo neverjeten naval. 

 

Sydney bi lahko poimenovali tudi mesto zalivov, vendar ne samo zaradi mnogih zalivov, ki ga obdajajo, temveč tudi zaradi različnih kultur sveta, ki so se zaradi imigracij zlile v to mesto. Duša mesta je pestra mešanica narodov, od Evropejcev, Američanov, Afričanov ter zadnja leta tudi vedno več Azijcev. 

Canberra je glavno mesto Avstralije. Z namenom funkcije glavnega mesta je bilo zgrajeno po sporu med gospodarsko najmočnejšima krajema Melbournom in Sydneyem, ki sta želela status glavnega mesta. Odločili so se za zgraditev novega mesta, ki leži dve uri oddaljen od Sydneyja v smeri proti Melbournu. V Canberri je večina ambasad in novi parlament. Pogosto ljudje Sydney zamenjujejo za glavno mesto države zaradi statusa metropole ter kulturne vrednosti.

 

Meni je Canberra na potovanju služila bolj za prenočitev ter ogled parlamenta, saj samo mesto ne ponuja večjih turističnih zanimivosti. Parlament je  najbolj fascinantna stavba mesta, saj ima najbolj znamenito streho, prekrito s fino angleško travico. 

Ena najbolj pomembnih gospodarskih panog Avstralije je kmetijstvo. Pridelajo večino vseh osnovnih živil, ki zadostijo za vse domače prebivalstvo. Poleg tega pa je tudi pomemben izvoznik volne, pšenice, govejega mesa ter tudi sladkorja. Kljub neobičajnim temperaturam, pogostim sušam ter občasno izpostavljenim predelom poplav, za kmetijstvo uporabljajo kar 65 procentov površine. Rodovitnih za poljedelstvo pa je le 5 procentov, vse ostalo se uporablja za pašo ovac ter goveda. Avstralija je največja pridelovalka in izvoznica volne, ter vodilna dobaviteljica govejega mesa. Med ovcami je zagotovo najbolj znana merino ovca, ki daje posebno fino volno. 

 

Poleg kmetijstva je pomembna gospodarska panoga tudi rudarstvo. Avstralija ima veliko naravnih bogastev: rud, kot so železo, baker, svinec, cink, zlato, srebro, kositer, nikelj, boksit, volfram, opal, diamant in safir, poleg tega pa tudi bogate energetske vire, kot so premog, zemeljski plin, nafta in uran. 

Njihov priljubljen šport je kot za mnoge po svetu nogomet. Vendar pa se njihov nogomet precej razlikuje od našega. Popularen je še v nekaterih državah Oceanije, v preostalih delih sveta je manj ali pa skoraj nepoznan. Razvil se je v sredini 19. stoletja. Zanimivo je, da so dobili prvi navdih od Aboridžinov, ki so to igro igrali pod imenom Marn Grook. Prvotno je bila igra namenjena igralcem kriketa, ki so s tem ohranjali telesno pripravljenost čez zimo. 

 

Avstralski nogomet je ekipni šport, ki se igra z osemnajstimi igralci, igra se na igrišču za kriket oz v podobnem ovalnem igrišču. Žoga je jajčasta, vendar drugačna od žoge za ragbi ali ameriški nogomet. Podoben je ragbiju, ima pa tudi nekaj značilnosti nam poznanega nogometa. V “deželi tam spodaj” je poleg kriketa in ragbija to najbolj priljubljen šport. 

Rdeči kontinent se imenuje zato, ker je notranojst dežele takorekoč rdeče barve. Pesek ter skale izgledajo rdečkaste barve, pravtako pa čudežne skale Uluru in Kata Tjuta, za katere še danes ne vedo pravega nastanka. Rdečo barvo pa popestrijo slana jezera, od katerih je zaradi 45 stopinj ostala samo sol. 

 

Zelo nenavadno se mi je zdelo, ko smo na daljši vožnji po osrčju dežele z avtobusom vsake toliko časa povozili kakšnega kenguruja, vendar se na zato posebej urejenih avtobusih ne pozna ničesar. Poleg kengurujev pa v naravi živijo tudi kamele, katere so za razliko od kengurujev malo bolj pazljive. Sploh pa je bilo nenavadno, ko se nasproti po cesti pripelje “cestni vlak”, tovornjak s kar petimi prikolicami. 

 

Avstralske manjše reke na severu ter tudi slapovi so pogosto privlačni za kopanje turistov, seveda dokler se ne pridruži kakšna kača ali kuščar in ravno to sem doživela tudi sama. 

 

Dežela pa slovi tudi po izredno dobrih vinih, ki se po okusu razlikujejo od naših, saj vsebujejo precej več sladkorja zaradi vročega podnebja. 

 

Po najmanjšem kontinentu, šesti največji državi sveta in edini državi, ki v celoti zajema celotni kontinent, ki zajema velika čudesa sveta, sneg, led, vročino, sušo, tropske kraje, največje število ovac na svetu, ogromne termitnjake, prečudovite koralne grebene, nenavadne živali, olimpijske igre, Sydneysko opero in še mnogo več, sem doživela enkratno potovanje, kateremu ni enakega …