New York - mesto bede

Zaradi divjega nočnega življenja, ki ga krona več tisoč barov, klubov in restavracij, New York pogosto imenujemo mesto, ki nikoli ne spi. Ta vzdevek si je prislužil v pesmi »Theme from New York, New York« v izvedbi Franka Sinatre. Z več kot 60 tisoč brezdomci pa bi New York lahko imenovali tudi mesto, kjer mnogi nimajo kje spati. V katerikoli soseski se boste znašli boste gotovo naleteli na brezdomce. Verjetno vas ne bodo vsiljivo prosjačili za denar, a sedeli bodo nekje ob pločniku, včasih v parih ali pa s kakšnim hišnim ljubljenčkom, z razpostavljenimi kartoni z ganljivimi sporočili. Nekatera so res srce parajoča: »Brez strehe nad glavo, obubožan in lačen«, »Mama nam je rekla, naj počakamo tukaj – to je bilo pred desetimi leti« ali »Veteran brezdomec – vsaka pomoč šteje«. Čeprav se mestne oblasti aktivno trudijo zagotoviti streho nad glavo tem ljudem, jih veliko še vedno živi na ulici. Včasih sem dnevno hodila mimo brezdomke na University Place, ko sem jeseni leta 2013 en semester preživela na univerzi New York. Zmeraj je stala ali sedela nekje med deseto in enajsto ulico. Leta 2015 sem se vrnila v mesto. Še zmeraj je bila tam. Spomladi 2016 je izginila. Kam? Nihče ne ve. In nikomur ni mar. 

 

New York ima okoli 20 milijonov prebivalcev, kar ga uvršča v sam svetovni vrh po velikosti. Lahko si predstavljate, da takšna masa ljudi proizvede veliko smeti. Dvanajst tisoč ton dnevno, če smo natančni. Ta enormna količina skupaj z relativno brezbrižnostjo pri odlaganju odpadkov je glavni razlog za čudovite vonjave širom mesta, še posebno poleti ko se temperature približajo 40 °C. Če pogledamo na situacijo s svetle plati, pa vsaj ni treba dolgo iskati najbližjega koša za smeti – nos nas bo vedno pravilno usmeril. Newyorška podzemna železnica je prav tako prava paša za človeški voh. Vodstvo podzemnih železnic je postavilo znake, ki opozarjajo, koliko ton odpadkov je letno odvrženih na tire in koliko zamud vlakov to povzroča. A potnikov se to očitno ne dotakne. Posledično se redijo podgane, ki so ogromne in številne. Če tudi mesto obiščete zgolj za dan ali dva, imate velike možnosti, da jih boste opazili. Precej drugačna slika kot zadnja reklama, ki ste jo videli na televiziji, kajne? 

 

Še en namig, če se boste kdaj znašli na podzemni železnici v New Yorku. V času prometne konice je podzemna železnica nabito polna. Če se le da, se ji poskušajte izogniti med 7.30 in 9.30 ter med 17.00 in 19.00. Če pa jo boste iz kateregakoli razloga vseeno koristili med tem časom, se vam lahko zgodi, da boste naleteli na situacijo, kjer bo dvanajst od trinajstih vagonov nabito polnih, eden pa bo prevažal le eno osebo. Takrat boste morda pomisli, »Seveda se ne bom tiščal v že tako prepolne vagone, raje bom sedel v vagon, kjer je prostora še za 50 ljudi«. A dobro premislite – obstaja razlog zakaj so ljudje raje stisnjeni kot sardine v konzervi kot da bi šli v prazen vagon. Namig: poglejte podnaslov tega dela članka.

 

Človek potuje v različna mesta in države, da bi si ogledal znamenitosti, poskusil novo hrano, užival v naravi, a bodimo odkriti – domačini so tisti, ki v naših doživetjih naredijo razliko. Če vas smrad in podgane ne bodo ganile, pa vam bodo dopust pokvarili Newyorčani! Vsak, ki v mestu ni turist, je na neki misiji postati uspešen. V šoli, na univerzi, na delovnem mestu ali v lastnem podjetju, Newyorčani so izjemno zagnani in motivirani za delo. Nimajo časa, da bi naročeno kavo popili v lokalu (večina jih ima tako ali tako le miniaturne mizice), radi pojedo od doma zapakirano kosilo v bližnjem parku med svojim 15-minutnim odmorom in zagotovo nimajo časa dajati navodil za pot nadobudnim turistom. Zato vzemite v roke dober zemljevid, obujte udobne čevlje in se podajte odkljukat znamenitosti na vašem seznamu. In preberite moj naslednji članek o nekaterih skritih biserih New Yorka.