Bangkok, kjer se ne moreš dolgočasiti – 1. del

V tajski prestolnici je mogoče početi marsikaj. Na pragu budizma se lahko posvetiš množici templjev, ki jih je samo v Bangkoku okoli štiristo. Vsak zase predstavlja neko posebnost. V soncu se bleščijo nenavadno oblikovane in čudovito okrašene strehe, pod katerimi sedi Buda v najrazličnejših pozah in velikostih. Vonj kadila se širi med domačini, ujetimi v trenutke meditacije, ki jih množice turistov vsaj na videz ne motijo pretirano. V templjih je seveda treba sprejeti domača pravila obnašanja, kamor sodita spodobno oblačenje in sezuvanje pred vstopom v notranjost templjev. Budovi kipi so sveti objekti, zato poziranje pred njimi nikakor ni zaželeno. Stopala so najnižji del telesa, tako fizično kot duhovno, zato jih nikoli ne smemo usmeriti proti Budi ali ljudem, saj je to žaljivo. Ravno nasprotno pa je glava najvišji in najbolj cenjen del telesa, zato se sogovornikove glave v nobenem primeru ne smemo dotakniti. Tako kot v mnogih delih Azije se jeza in čustva kažejo le izjemoma in tudi takrat te to ne pripelje nikamor! V kakršnikoli situaciji domačini spoštujejo pravilo, ki ne bi škodilo tudi tujcem: Ostani miren, pa naj se zgodi karkoli!

Popotniško središče

Khao San (riževo polje) je kar prelepo ime za ulico, natrpano z gostinskimi lokali, trgovinami in poceni prenočišči. Najcenejše sobe praviloma spominjajo na zaporniške celice. Poleg postelje je navadno komaj dovolj prostora za nahrbtnik, okna običajno ni, skozi provizorične stene pa lahko neprostovoljno prisluškuješ nočnim dogodkom v sosednji luknji. Če imaš še to srečo, da ti v soparni noči crkne ventilator, te lahko res mine volja do življenja. Toda prav tu se navadno kujejo načrti za pot na sever, med pisana gorska plemena, ali pa na jug, kjer se vabljivo ponujajo deviško bele peščene plaže, kokosove palme in vedno toplo turkizno morje. Restavracije in trgovinice, prenatrpane z raznovrstnim blagom, so naravnane na zahodnjaški okus. Tajski obrazi so med množico popotnikov tukaj že skoraj redkost. Tujcev pa Khao San ne vabi le s cenenimi prenočišči. Tu je mogoče najti udoben prevoz na katerikoli konec dežele, za ne pretirano zasoljeno ceno ti priskrbijo vizo za sosednje države, malo težje, a ne nemogoče pa je mogoče najti celo priložnostno zaposlitev. Toda pisani živžav mi ni bil najbolj po volji. Zato sem prenočišče izbral kak kilometer stran, v mirnejšem predelu Dusit. Tu sem našel enega izmed maloštevilnih hostlov HI – YHA Thewet.

Hostel je postal odlično nekajdnevno zatočišče, iz katerega sem lahko raziskoval velemesto. Kako prijetno je bivanje v njem in kaj si je vredno ogledati v okolici, pa preberite prihodnjič v nadaljevanju ...