Avgusta preteklega leta smo se družinsko potepali po Kavkazu, kamor smo se iz Slovenije pripeljali kar z avtom. Poleg Turčije in Armenije smo obiskali tudi Gruzijo, ki nas je očarala z mogočnimi gorami, gostoljubnimi domačini, odročnimi vasicami, slikovitimi dolinami, moderno prestolnico, vinskimi pokrajinami in nenazadnje tudi z odlično, edinstveno kulinariko. Uživali smo v spoznavanju njihove zanimive kuhinje in marsikatero jed oziroma kombinacijo sestavin smo poskusili prvič. Te tradicionalne dobrote so nas tako navdušile, da smo namesto praholovcev za spomin domov prinesli raje kar vrečke začimb in ostalih lokalnih specialitet. Najraje smo jedli v manjših družinskih restavracijah z bolj osebno noto in s tem neposredno podprli lokalno skupnost. Predstavljam vam deset jedi, za katere mislim, da bi jih med potovanjem po Gruziji moral poskusiti vsak popotnik.
V izvirniku beseda khatchapuri pomeni kruh s sirom. Sliši se zelo preprosto, ampak verjamite mi, zadeva je kompleksnejša od na primer sirove štručke. Obstaja namreč cela vrsta različic – kruh je lahko nadevan s sirom, sir je lahko posut po vrhu, dodane so lahko začimbe, čebula, maslo, svinjska mast ali jajce. Variirajo tudi vrste sira in testa ter oblika kruha. Naša najljubša verzija je slastni hačapuri adžaruli v tradicionalni obliki čolnička.
Lobiani na prvi pogled izgleda kot hačapuri, le da je testo namesto s sirom, nadevano z začinjenim fižolom. Pita je vedno pripravljena v okrogli obliki, postrežejo pa jo podobno kot pico, narezano na trikotne kose. Jed je okusna, a precej nasitna, zato je odlična za večjo družbo, kjer vsak poje en ali dva kosa.
Najbolj znana narodna sladica na prvi pogled izgleda bolj kot nekakšna dekorativna sveča kot pa nekaj za pod zob. Gre namreč za niz različnih oreščkov, mandljev, lešnikov in orehov, ki so natkani na vrvico in v obliki dolge klobase potopljeni v sladek, ponavadi grozdni sok. »Gruzijski Snickers«, kot ji v šali rečejo domačini, se potem obesi, da se dobro posuši in strdi. Sladica je sicer precej žvečljive strukture in sladkega okusa, zaradi visoke kalorične vrednosti in dolgega roka trajanja pa je bila v preteklosti priljubljena tudi med vojaki na bojnih frontah.
Ena najbolj prepoznavnih gruzijskih jedi, ki vizualno močno spominja na kitajske cmočke, a je okus na račun uporabe tradicionalnih začimb vseeno pristno gruzijski. Cmočki so največkrat polnjeni z mesom, obstajajo pa tudi vegetarijanske variante. Znotraj cmoka je poleg nadeva tudi omamna tekočina, zato jih je najlažje jesti tako, da jih primemo na vrhu, odgriznemo manjši del in posrkamo tekočino, potem pa pojemo vse razen trdega peclja. Tega pustimo na robu krožnika, da lahko preštejemo, koliko smo jih pojedli.
Tile nadvse okusni pečeni jajčevci z orehovo kremo so prav gotovo eden izmed absolutnih favoritov med vegetarijanci. Jajčevci so narezani na kolute ali pa tanke rezine, ki jih kasneje zvijejo v rolice, orehovemu nadevu je večkrat dodan še česen, vse skupaj pa je posuto še z zrni granatnega jabolka. Zanimiv sladko-slani okus te jedi je res nekaj posebnega.
Če ste ljubitelji juh, vas zna navdušiti njihova tradicionalna goveja juha, ki pa je popolnoma drugačna od goveje juhe, ki jo poznamo pri nas. V Gruziji vanjo namreč namesto rezancev in zelenjave dodajo riž, nasekljane orehe, gosto kremo iz rdečelistne slive in različne začimbe, med katerimi ne sme manjkati koriander.
Med tradicionalnimi mesnimi specialitetami najbolj izstopajo ogromni ražnjiči, ki so tu največkrat pripravljeni iz svinjskega mesa. Najprej je meso do 48 ur marinirano v soku granatnega jabolka, potem pa na dolgih palicah nabodeno spečeno na odprtem ognju. Seveda na izredno mehkem mesu ne manjka tudi značilnih gruzijskih začimb, jed pa ne sme manjkati na nobeni zabavi oziroma praznovanju.
Še ena mesna poslastica – tokrat gre za kose kuhanega piščančjega mesa, potopljenega v bogato kremasto omako iz orehov, kateri so dodane seveda še različne gruzijske začimbe in zrna granatnega jabolka. Jed se ponavadi postreže hladno, orehova pasta pa po teksturi spominja na nam bolj poznan humus.
Glavna sestavina odlične jedi, ki bi jo sama označila kot ultimativni gruzijski comfort food, je rdeč ledvični fižol, kateremu so dodane dišeče začimbe in oreščki. Jed se v gruzijskih regijah malenkost razlikuje po okusu in tudi načinu postrežbe. Nam je bila najbolj všeč servirana v tradicionalnih lončenih posodah, v katerih je obara dolgo časa ostala vroča in je že na daleč omamno dišala.
Gruzija ima več kot 8000-letno zgodovino pridelovanja vina in posledično igra vino pomembno vlogo tudi v kulinariki. Na ulicah prestolnice Tbilisi sem prvič poskusila sladoled z rdečim gruzijskim vinom sorte Saperavi in priznam, da me je ta nenavadna kombinacija prijetno presenetila. Med našim potepanjem po državi sem okusila dve različici vinskega sladoleda. Enkrat kot točen sladoled, kateremu je majhna količina vina dodana že v avtomatu, večkrat pa sem v lončku dobila kepico vanilijevega sladoleda, prelito z vinom iz steklenice.
Ste že kaj lačni? Gruzija s svojo zanimivo kulinarično ponudbo res ne razočara. Če vas mika potovanje po Kavkazu, vas vabim, da si na mojem blogu preberete še potopis našega potovanja po Gruziji.
Copyright (©) 2010 - 2025 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | | RPC
