Kambodža in njeni najlepši kotički

Zanimiva dejstva o Kambodži

Kambodža leži v jugovzhodni Aziji med Tajsko, Laosom in Vietnamom. Po več letih francoske kolonialne oblasti je leta 1953 razglasila neodvisnost, danes pa je kraljevina s približno 17 milijoni prebivalcev.

Najbolj znana je po templju Angkor Vat, največjem verskem spomeniku na svetu, ki je nastal v 12. stoletju. Velja za tako velik ponos države, da je celo upodobljen na njihovi zastavi. To je tudi edina zastava na svetu, ki ima podobo stavbe.

Kambodžani rojstnih dni načeloma ne praznujejo, zlasti na podeželju. Nekateri starejši prebivalci niti ne poznajo svojega natančnega datuma rojstva. Praznovanja zato nadoknadijo med aprilskim praznikom kmersko novo leto.

V državi uradno uporabljajo valuto riel, toda v vsakdanjem življenju plačujejo tudi z ameriškimi dolarji. Pri tem so zelo občutljivi in bodo malo zmečkan ali strgan bankovec takoj zavrnili.

Več kot 95 odstotkov prebivalcev je budistov, zato je v državi veliko templjev in samostanov. Na ulicah v večjih mestih pogosto srečaš budistične menihe v njihovih tipičnih oranžnih oblačilih.

Kambodža ima zaradi obdobja vladavine Rdečih Kmerov tudi temno plat zgodovine. Med letoma 1975 in 1979 je tam življenje izgubilo več milijonov ljudi.

Siem Reap

Siem Reap je odlično izhodišče za raziskovanje Kambodže in obisk starodavnih kmerskih templjev. Mesto ima zelo sproščeno vzdušje, polno nasmejanih ljudi, ulične hrane in poceni nastanitev. Sama sem bivala v hostlu z bazenom, kjer so sobe stale le okoli štiri evre na noč. Zaradi svoje dostopnosti je Siem Reap poln mladih popotnikov, ki mesto skupaj raziskujejo, se družijo ob pivu in izmenjujejo nasvete, kam naprej.

Za nočno življenje je najboljša ulica Pub Street, ki se zvečer zapre za promet in spremeni v eno veliko zabavo. Na vsakem koraku lahko najdeš restavracije in bare s poceni koktajli in lokalnim pivom Anchor. Z vsake strani se sliši drugačna glasba, prodajalci pečejo koruzo in palačinke, turisti in domačini pa plešejo kar sredi ceste. Če se ti zazdi, si lahko privoščiš azijsko masažo kar tam za samo en evro.

Največji razlog za obisk Siem Reapa pa je seveda Angkor Vat. Vstopnico je treba že vnaprej kupiti na posebni blagajni v mestu. Templjev v kompleksu je kar 72, zato so na voljo enodnevna, tridnevna in sedemdnevna vstopnica. Sama sem se odločila, da bo dovolj, če templje obiščem le za en dan.

Ker je v mestu veliko tuk tuk voznikov, se lahko kar z enim od njih dogovoriš za prevoz. Kompleks je namreč od mesta oddaljen šest kilometrov, je pa tudi zelo velik in se je po njem nemogoče premikati peš.

Tako je mene in nekaj drugih popotnikov zgodaj zjutraj, ko je bila še tema, pobral voznik tuk tuka, s katerim smo se dogovorili in mu plačali dvajset evrov. Peljali smo se skozi tiho mesto proti Angkor Vatu, kjer se je že zbirala velika množica obiskovalcev. Vsi smo nestrpno čakali, da se je začelo dvigati sonce, ki je nebo počasi obarvalo oranžno, silhueta glavnega templja pa se je začela prikazovati pred nami.

Skupaj smo nato raziskovali notranjost Angkor Vata, kasneje pa nas je voznik zapeljal še do drugih pomembnih templjev v okolici. Od teh so mi v spominu najbolj ostali trije: Bayon, ki je znan po svojih ogromnih kamnitih obrazih, Ta Prohm, kjer se velike drevesne korenine prepletajo s starimi zidovi, in Banteay Steri, tempelj iz rdečkastega peščenjaka, znan po svojih čudovitih natančnih reliefih. Vsi templji so izjemen prikaz tega, kako raznolik in izjemen je bil nekdanji kmerski svet.

Opozorila bi še, da je tam zelo vroče in sonce pripeka že zgodaj dopoldne, zato je pametno imeti pokrivalo, veliko vode, zaradi spoštovanja do objekta pa tudi primerna oblačila, ki pokrijejo ramena in kolena.

Battambang

Pot popotnike iz Siem Reapa navadno zanese v Battambang, ki pa ni kraj, kamor prideš po znamenitosti, ampak po občutek miru. Mesto ima namreč spokojno vzdušje in je znano predvsem po kolonialni arhitekturi.

Najbolj zabavna izkušnja v Battambangu je vožnja z bambusovim vlakom, ki ga domačini uporabljajo za prevoz tovora in ljudi. Ko se srečata dva vlaka, enega hitro razstavijo, da lahko drugi pelje naprej.

Ob sončnem zahodu se splača povzpeti na hrib Phnom Sampeu, ki je od mesta oddaljen nekaj kilometrov. Od tam lahko ob mraku opazuješ netopirje, ki poletijo iz jam. Teh je toliko, da nebo kar naenkrat potemni od tisočerih kril, zrak pa napolni šumenje njihovega leta. Razgled z vrha sega daleč čez riževa polja in omogoči poseben občutek miru, ki ga lahko doživiš le v tem delu Kambodže.

Phnom Penh

Phnom Penh je kaotično glavno mesto Kambodže, kjer si skoraj vsak polomi jezik, ko skuša prvič izgovoriti njegovo ime. V mestu je veliko znamenitosti, kot so kraljevska palača z biserno belimi zidovi in bleščečimi strehami, srebrna pagoda z neprecenljivimi kipci Bude, številni templji in samostani, kolonialne stavbe iz francoske dobe ter muzeji.
Ob reki Mekong lahko opazuješ življenje domačinov, se usedeš v prijetno kavarno ali uživaš v sprehodu ob obali, medtem ko nočni trgi nudijo pestro izbiro lokalnih dobrot in spominkov.

Kljub prijetnemu vzdušju pa Phnom Penh nosi tudi temno poglavje zgodovine. Muzej Tuol Sleng, nekdanja zaporniška šola, priča o grozotah režima Rdečih Kmerov, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja zahteval življenja več milijonov ljudi.

Otok Koh Rong

Zadnja destinacija, ki sem jo obiskala, je bil tropski otok Koh Rong, ki pa je tudi eden mojih najljubših krajev z vseh potovanj. To je zaradi njegovih belih plaž, čistega turkiznega morja in sproščenega, preprostega vzdušja.

Za pot do Koh Ronga se je treba najprej s kombijem zapeljati iz Phnom Penha v mesto Sihanoukville, kar traja približno šest ur. Od tamkajšnjega pristanišča nato ladje vozijo do otoka večkrat na dan.

Koh Rong je zaenkrat še zmeraj dokaj nedotaknjen. Glavno središče je le majhna ribiška vas Kaoh Touch, kjer ob obali stojijo lesena gostišča in restavracije. Življenje na otoku je zelo preprosto, saj mu pogosto zmanjka elektrike, internet je bolj slab in ni bankomatov, zato je treba s sabo prinesti gotovino. Je pa ravno ta oddaljenost od »normalnega sveta«, ki daje otoku svoj čar. Od pristanišča do vasi se sicer lahko zapelješ s tuk tukom, vendar ceste niso lepo urejene, zato je pot do tja nekoliko neudobna. Ko prispeš in se namestiš v enem od hostlov ali bungalovov, ki so razpršeni po džungli, pa si želiš tam ostati za vedno.

Čez dan se lahko sončiš, plavaš, snorklaš, raziskuješ čudovite plaže ali se udeležuješ izletov z ladjicami, zvečer pa uživaš v nočnih zabavah, ki jih prirejajo hostli na plaži. V tem predelu je tudi veliko drugih popotnikov, zato spoznaš mlade ljudi s celega sveta. Eden od hostlov vsako soboto priredi dogodek, kamor pridejo plesalci z ognjem, zabava pa traja do zgodnjih jutranjih ur. Ob sončnem vzhodu se nebo obarva v najlepše odtenke rdeče, vijolične in oranžne barve, ki sem jih kdajkoli videla.

Če se odločate za popotovanje po jugovzhodni Aziji, Kambodže nikar ne izpustite. Priporočila bi jo celo kot samostojno potovanje za popotnike, ki so omejeni s časom, saj vas zagotovo ne bo razočarala.