Med Moskvo in Sankt Peterburgom so izvrstne železniške povezave, poleg nekaj deset spalnikov pa mesti povezuje tudi hitri vlak Sapsan, ki ju poveže v dobrih štirih urah.
Tudi v Moskvi sem se namestil v Youth Hostlu Azija, ki se nahaja sicer nekoliko iz centra, a neposredno ob postaji podzemne železnice, kar pa je v Moskvi najpomembnejše, saj ima eno najboljših, če ne najboljšo podzemno železnico na svetu; na vsak način pa najlepšo, saj se zdijo nekatere postaje kot galerije ali razkošne banketne dvorane in pričajo o času, v katerem so bile grajene, torej času Sovjetske zveze; prva linija s 13 postajami je bila odprta že leta 1935.
Seveda je tudi Moskva mesto, v katerem bi lahko preživeli mesece, pa ga ne bi dovolj dobro poznali. Moskva ima skoraj 12 milijonov prebivalcev, a se razprostira na površini 2.500 km2 in tako se ta milijonska populacija vsaj malo razgubi.
Seveda je modro začeti ogled Moskve v centru moči in tudi mesta – v Kremlju oziroma na Rdečem trgu, kjer stoji tudi mavzolej ustanovitelja Sovjetske zveze V.I. Lenina. Samo ta del mesta zahteva vsaj en dan, saj se poleg vsega, kar se skriva za zidovi Kremlja nahaja tukaj katedrala svetega Vasilija blaženega iz leta 1588, GUM – trgovski center iz konca 19. stoletja, znameniti Bolšoj Teater, pa sedež nekdanjega KGB-ja »Lubyanka«, podzemni trgovski center in kar nekaj muzejev.
A to je le center. Moskvo drugače zaznamuje tipična sovjetska arhitektura, kjer je bilo vse grajeno razkošno in veliko. Tako samo osem do deset pasovna obvoznica okrog Moskve meri preko 100 kilometrov; Moskva ima kar štiri velika mednarodna letališča, na desetine železniških postaj, od katerih je vsaka arhitekturni presežek in nenazadnje ogromne parke in rekreativne površine. Da pa Moskva ne bo izstopala samo po svoji širini, se ob razstavišču (ki je zopet nepredstavljivo veliko) nahaja 540 metrov visok televizijski stolp, zgrajen leta 1967. Stolp Ostankino je bil kar 9 let najvišji na svetu, še danes pa je najvišji v Evropi.
Zgodovina Rusije in posledično vse povojne Evrope je tesno povezana tudi z zmago v drugi svetovni vojni in tako je v Moskvi na ogled velik park zmage, ki ga zaznamuje muzej posvečen zmagi v 2. svetovni vojni in nekoliko manjši muzej vojaške tehnike na prostem.
Nadalje se v mestu bohoti kar nekaj stavb, ki so prikaz moči Sovjetske zveze in tako so v enakem stilu zgrajeni Hotel Kijev (v neposredni bližini Rdečega trga), stavba zunanjega ministrstva in največja med njimi Univerza poimenovana po ruskem znanstveniku Lomonosovu. Gre za 240 m visoko zgradbo s 62 nadstropji, ki je bila od leta 1953, ko je bila zgrajena pa vse do leta 1990 najvišja zgradba v Evropi; še danes pa je najvišja zgradba, ki se uporablja v izobraževalne namene na svetu. A vsi strateško pomembni objekti se ne dvigajo le v višino ampak se spuščajo globoko pod zemljo. Pravijo, da je pod Moskvo še eno mesto, ki je varno tudi pred jedrskim orožjem. Če se vrnemo v čase, ko se je vsake toliko časa rožljalo tudi z jedrskim orožjem je seveda tak sistem zaklonišč in podzemnih povezav razumljiv in prav zanimivo bi bilo pokukati v moskovsko podzemlje.
Del moskovskega podzemlja, ki pa je vsakomur dosegljiv, pa je sistem podzemne železnice, ki je s svojimi 12 linijami, 185 postajami in preko 300 kilometri prog tretja najprometnejša (prometnejši sta le tokijska in seulska) podzemna železnica z 2,4 milijardami voženj (saj vozovnica velja za neomejeno časa in število prestopov).
A ostanimo na površini in se sprehodimo še po znameniti Arbatski ulici, kjer ne manjka prodajaln s spominki, restavracij, barov in uličnih nastopačev. Arbatska ulica je ena redkih zaprtih za ves promet in predstavlja glavno zbirališče tako mladih, kot tudi starejših.
Navkljub močnemu pečatu Sovjetske zveze in takratne arhitekture, pa skriva Moskva tudi lep del zgodovine carske Rusije. Večji del te se nahaja za zidovi Kremlja, izven njih pa je nekaj cerkva in samostanov kot na primer samostan posvečen naši gospe iz Kazana ki je vpisan tudi v seznam svetovne kulturne dediščine pri UNESCO-u.
Seveda pa mesto brez reke nima tistega pravega šarma, pa čeprav gre za istoimensko reko Moskvo, ki je neprimerno manjša od Neve ali Volge.
Moskva pa ni zanimiva le podnevi. Vse opisano postane še toliko bolj mogočno v soju žarometov in zato je potrebno mesto občudovati tudi ponoči. Zaradi ogleda mest na zlatem obroču nad Moskvo sem imel za nekaj dni sposojen avto, ki mi je za nočno panoramo Moskve prišel še kako prav. Podzemna železnica obratuje namreč le to 1 ure zjutraj in tako brez lastnega prevoza skoraj ne moreš videti večine znamenitosti v soju žarometov. Taksiji so v Moskvi namreč precej dragi, če pa k temu dodamo še razsežnosti Moskve in razdalje med posameznimi znamenitostmi, pa pridemo do visokega zneska v primeru uporabe taksijev.
Moskva vas torej pričakuje odprtih rok; le odločiti se je potrebno.