Na kaj pomisliš ob besedi muzej? Na dolgočasne ure, ko so nas s šolo vozili na razne kulturne in tehniške dneve in smo si ogledovali fotografije, o katerih nismo imeli pojma, ali Titove avtomobile, čeprav se nam ni veliko sanjalo o tem, kdo je Tito? Ali na priložnost, da se izven šolskega prostora naučiš nekaj novega, spoznaš reči, ki jih sicer ne bi oziroma jih nimaš priložnosti videti, prijeti v roke, spoznati? Muzeji so super. Omogočajo toliko različnih, zabavnih reči in zanimivih dejavnosti, skrivajo ogromno znanja, interaktivni muzeji pa tudi svojevrstna doživetja.
Prav je, da šolski kurikulum narekuje tudi smernice za muzejsko pedagogiko in da učitelji učence peljejo v muzej, jih naučijo bontona v teh ustanovah in jim pokažejo »svet izven učilnice«. Je pa tudi res, da nimamo vsi enakega okusa in interesov, vsakogar zanima kaj drugega, zato obstaja nešteto različnih muzejev. Smiselno je, da obiščeš muzej, ki ponuja tisto, kar je tebi všeč. Če si velik ljubitelj narave, boš zagotovo užival v naravoslovnem muzeju na Dunaju med okostji dinozavrov, verjetno pa se boš dolgočasil v hiši pisatelja Franca Kafke v Pragi.
Slovenija je dežela številnih muzejev, imamo jih namreč več kot 50. Slovenski muzeji in galerije imajo veliko dragocenost, saj pričajo o slovenskem prostoru, (načinu) življenju(a) na naših tleh, običajih, umetnosti, kulinariki, starih plesih, nošah, šegah in navadah … že vse od pradavnine. Imamo čudovite muzeje, ki prikazujejo zgodovino (npr. Kobariški muzej in Muzej novejše zgodovine Slovenije, v Pivki najdemo Park vojaške zgodovine, v Ljubljani pivovarski muzej pivnice Union, v Lipici muzej lipicancev, v Sečovljah muzej solinarstva, v Vitanju KSEVT – Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, v Planici v novem Nordijskem centru pa muzej 80-letne zgodovine svetovnih dosežkov slovenskih smučarskih skakalcev.
Imamo tudi nekaj edinstvenih muzejev, ki so res nekaj posebnega in nevsakdanjega.
V velenjskem muzeju premogovništva boste spoznali življenje in delo rudarja. V muzej se boste 160 metrov globoko spustili z najstarejšim rudniškim dvigalom. Brez skrbi, res je staro, a varno! V muzeju se boste sprehodili (en del pa tudi odpeljali z vlakcem) skozi 18 zanimivih scen iz življenja in dela rudarjev. V muzeju boste srečali celo pesnika Antona Aškerca, videli rudarjevo stanovanje, njegova orodja in pripomočke za delo, se naučili nekaj rudarskih pozdravov in pojedli pravo »knapovsko« malico. Predstavili vam bodo tudi legendarni »skok čez kožo«, nato pa boste lahko čez kožo tudi sami skočili in se preizkusili v tem tradicionalnem velenjskem običaju. Vsekakor edinstvena dogodivščina 160 metrov pod površjem, s čeladami na glavi, pravo knapovsko malico in vonjem po lignitu.
Za počitek po pestrem dnevu obiščite HI Velenje na obrobju Velenja, v mestu pa lahko počnete veliko zanimivih reči, morda obiščete Velenjsko jezero, ki omogoča nešteto dejavnosti: plavanje, supanje, sončenje, najboljši sladoled in številna vodna igrala za otroke.
Hermanov brlog v Celju je namenjen prav posebnim obiskovalcem in to so otroci. Glavni kustos muzeja pa je Herman Lisjak, muzejska maskota, ki pomaga najmlajšim pri domišljijskem doživljanju predstavljenega gradiva in »potovanju« skozi muzej. Je edini otroški muzej v državi, ki prikazuje otroški svet na barvit in zanimiv način, ki je otrokom razumljiv in privlačen. Muzej ima vse, kar otroke zanima – igralnico, gledališče, slaščičarno …
Če bi želeli ostati v Celju več dni in raziskati to čudovito mesto Alme Karlin in celjskih grofov ob reki Savinji, vabljeni na udoben počitek v HI Celje, ki je res nekaj posebnega. Sobe goste popeljejo v svet celjskih mitov in legend.
V osrčju neokrnjene narave, v težko dostopni soteski Pasice, ki jo je oblikoval hudournik Čerinščica, se nahaja partizanska Bolnica Franja. Do nje je urejena pešpot z lesenimi mostički in usmerjevalnimi tablami. Danes jo je lahko najti, pot je varovana in polna smerokazov, nekoč pa so zanjo vedeli le redki. Tukaj so med drugo svetovno vojno v nemogočih razmerah zdravili slovenske ter zavezniške vojake in vojake takratnih sovražnikov. Ranjencem so – preden so jih odpeljali do bolnišnice – zavezali oči, da ne bi mogli izdati, kje so se zdravili. Bolnišnica Franja je začela delovati 23. decembra 1943, ko so v oskrbo prejeli sedem ranjencev, večkrat je bila napadena. Od leta 1945 (ko so bolniki in osebje zapustili lesene barake) pa je pomemben zgodovinski spomenik, priljubljena turistična točka in eden najlepših muzejev na prostem pri nas. Ogledali si boste lahko sobo za ranjence, kopalnico, rentgen, operacijsko sobo in izolirnico. Zdi se, kot da se je tukaj čas ustavil v drugi polovici 20. stoletja in bo vsak čas skozi vrata vstopila medicinska sestra s staro injekcijo v rokah.
Ko govorimo o nevsakdanjih in zanimivih muzejih v Sloveniji, ne moremo mimo krasnega slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, ki predstavlja najlepše slovenske planinske, gorniške in alpinistične zgodbe. Z muzejem v Mojstrani smo Slovenci dobili pregled bogate zgodovine slovenskega planinstva od prvih vzponov na slovenske vrhove do osvajanj v Himalaji. Muzej boste opazili takoj, ko se boste pripeljali v triglavsko dolino Vrata, saj je že njegova arhitekturna zasnova nekaj posebnega. V muzeju si lahko ogledate planinsko dediščino, lovske trofeje, opremo in obleko lovcev, si izdelate svoj bivak ali mini Aljažev stolp.
Ob vseh naštetih muzejih ne gre pozabiti številnih galerij, gradov, spominskih sob in drugih pomembnih kulturnih institucij. Slovenija ima res ogromno lepega, ne le naravnih znamenitosti, tudi kulturnih spomenikov, dediščina je res izjemna. Zatorej si na kakšen prost sobotni ali nedeljski dan dovolite pobeg od vsakodnevnih skrbi in se odpravite na izlet, nahranite dušo in si spočijte oči. Predvsem pa se imejte lepo in se kaj novega naučite.
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | RPC
