Privlačno švedsko središče rudarstva - Falun

Osvežitev v rudniku

Sicer nisem ravno največja ljubiteljica muzejev, toda na robu mesta sem po priporočilu znancev obiskala opuščeni rudnik bakra. Nekoč mnogo pomembnejšo rudo so tod kopali več kot tisočletje in nekaj časa je prihajalo iz Faluna kar dve tretjini vsega bakra v Evropi. Prav na njegov račun je v 17. stoletju Švedska postala prava gospodarska velesila. Rudniški jaški segajo več kot dvesto metrov globoko in v njih je stalna temperatura nižja od 10 stopinj Celzija. To je bila prvovrstna osvežitev v vročem poletju! Nekaj več kot uro trajajoč ogled se je končal z ogledom muzejske zbirke v nekdanji rudniški bolnišnici. V okolici je še več starih zgradb, ki skupaj z rudnikom predstavljajo del Unescove svetovne dediščine. V rudniku je delalo okoli tisoč rudarjev. Leta 1687 je prišlo do velikega udora, v katerem se je sesul velik del rovov in nastal je velik krater, ki je viden še danes! K sreči se je to zgodilo na prvi poletni dan, ki je na Švedskem pomemben praznik in tako v rovih ni bilo ljudi. Rudnik so nehali izkoriščati leta 1992, ostanke rude pa še danes s pridom uporabljajo za proizvodnjo barv. Predvsem značilne falunsko rdeče, s katero je pobarvanih veliko lesenih hiš na Švedskem.

Udobje hostla

Mesto z okoli 35.000 prebivalci leži ob velikem jezeru Runn in manjši rečici. Tako se je mogoče sprehoditi ob urejenih bregovih, v poletnih mesecih pa zaplavati. Ob mojem obisku se je voda segrela na kakšnih 23 stopinj Celzija, nad čemer so bili presenečeni celo domačini. Kopalni dnevi so bili zelo dolgi, saj julija tod sonce zahaja šele po deseti uri zvečer. Jezero je veliko za kakšnih 40 Blejskih, ponaša pa se z okoli 50 otoki. Žal sem jih občudovala le od daleč. Zato pa sem lep dan preživela na ozkem in dolgem polotoku Roxnas. Ta je zaprt za motorni promet in tako deluje kot pravcati otok z majhno, a privlačno belo peščeno plažo, travnikom, na katerem je prijetno poležavati v senci borovcev in celo neuradno nudistično plažo med drevjem na skrajnem koncu polotoka.

Za polotok sem izvedela v bližjem hostlu Falun, »vandrarhem« po Švedsko. Za bivanje v njem sem se odločila prav zaradi bližine jezera. Pa tudi do mestnega središča ni bilo daleč, še posebno z avtomobilom. Omisliš pa si lahko lagodno vožnjo s kolesom, saj jih izposojajo v hostlu. Hostel ima na voljo udobne sobe z največ štirimi posteljami. Tako kot je v švedskih hostlih običajno, moraš imeti svojo posteljnino. Spalne vreče pa praviloma niso dovoljene. Če nimaš posteljnine, je potrebno doplačilo v višini nekaj evrov, seveda v domači valuti, švedskih kronah. Prijetno presenečenje je bila prostorna kuhinja z vsemi, za popotnika zaželenimi gospodinjskimi aparati, kot npr. grelnik vode, toaster, hladilnik in seveda štedilnik. Poleg pripravljanja hrane je to seveda imeniten prostor za srečanja z drugimi popotniki, izmenjavo izkušenj in klepet. V hostlu tako lahko srečaš najrazličnejše ljudi, od domačinov, družin in sploh popotnikov z vsega sveta, ki jih privlači Švedska, v tem kraju pa predvsem nekdanji rudnik bakra. Hostel je urejen v dveh pritličnih zgradbah. Vmes pa je gostom na voljo velik senčen park z žarom ter mizami in klopmi, na katerih si je mogoče omisliti pravcati piknik v naravi. Sredi poletja si lahko postrežeš z rdečim ribezom! Vsepovsod je seveda na voljo dostop do interneta, ki je brezplačen.

Atraktivno tudi pozimi

Mesto je privlačno tudi pozimi, Falun je namreč znano zimsko športno središče. Že nekajkrat so tod gostili svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, nazadnje leta 2015. Mesto je večkrat kandidiralo tudi za izvedbo olimpijskih iger, a je bilo pri tem neuspešno. Med mladimi je zelo priljubljeno tudi deskanje na snegu. Morda zato, ker je Falun redno prizorišče odmevnih mednarodnih tekem v tem športu.