V tujih državah lahko spoznavamo kulturo na različne načine. Gremo lahko v gledališče, odidemo na plesno predstavo ali pa zavijemo v muzeje in galerije. A kulturo lahko spoznavamo še na en način – skozi hrano. Vsaka jed ima zgodbo in skrivnosti njene priprave se prenašajo iz roda v rod. Zelo prijetno je pokramljati z domačinom ob dobrem vzdušju, ki nastane ob dobri hrani. Ni naključje, da se lahko v čedalje več mestih odpravimo na voden ogled gostiln in seveda pivnic.
Ko se nahajaš v novi državi, je preprosto škoda časa, da bi zavil v neko znano restavracijo namesto v domačo gostilno. Različne kulture imajo različne okuse. Kar se jasno opazi na potovanju po Aziji, ko moramo pri naročilu posebej poudariti, naj naša hrana ne bo tako pekoča kot tista za lokalno prebivalstvo, ker verjemite, posodo pekočega curryja zahodno grlo težko prebavi.
Odlična hrana in nenazadnje tudi pijača lahko konkurirata največjim svetovnim znamenitostim. Tradicionalna kulinarika postaja čedalje bolj edini razlog za obisk. Predstavlja zgodbo, ki jo ljudje želijo ob svojem obisku doživeti. Tega dejstva se oprijema čedalje več turističnih destinacij in nekaj primerov dobrih praks oglaševanja predstavljam v nadaljevanju. Apulija je regija v peti italijanskega škornja. Tamkajšnja turistična kampanja je osredotočena na naravne lepote, arhitekturo in lokalno kuhinjo, po kateri pravzaprav slovi kar cel škorenj. Turiste spodbuja, da pogledajo izven tradicionalnih turističnih tokov in se ustavijo v ljubki mali trattorii sredi vaške piazze. V videu in na spletnih straneh predstavljajo pripravo jedi in jo povezujejo s krajem, iz katerega izhaja.
Ko pomislimo na teksaško prehrano, si verjetno ustvarimo sliko hitre prehrane in gore mesa, a seveda je Teksas več kot samo to. En razlog je že velik odstotek špansko govorečega prebivalstva, ki teksaško hrano naredi bolj pikantno. S kampanjo Discover More Texas turiste spodbujajo in jih skušajo opogumiti, naj spoznajo Teksas v celoti, tudi skozi kulinariko. To skušajo doseči s pomočjo različnih besedil, med katerimi vsako predstavlja določeno regijo in tamkajšnje kulinarične značilnosti. Ni odveč zapisati tudi, da vse te kampanje pozitivno vplivajo na turistične tokove.
Luksemburški hostli HI vsakodnevno zagotavljajo prehrano šolam in vrtcem. Obroki so sveži in po vsej kuhariji vedno ostane še nekaj sestavin. Odločili so se, da iz teh sestavin skuhajo nove obroke in jih vsak dan po kosilu postavijo v skupinski hladilnik na glavni ulici, ki teče skozi vas. Brez skrbi, vse je popolnoma higiensko in ekološko, saj so posode, v katerih je hrana, iz sladkornega trsa in bambusa in so zaprte s stoodstotno biorazgradljivim polimerom. Ponudbo in število obrokov objavijo na Facebook strani, vsak obrok pa stane tri evre. Plačevanje temelji na zaupanju, saj ni nikogar, ki bi vse skupaj preverjal. Projekt je izjemno uspešen, z veseljem pa ga promovira tudi lokalno prebivalstvo. Predstavlja odličen primer tega, kar lahko naredimo z odvečno hrano.
Pomen kulinarike za lokalno prebivalstvo je še posebno viden pri manjšinah, ki živijo v neki državi. Velikokrat naletimo na gostilne s hrano, ki so tipične za njihove izvorne države. Te gostilne ne predstavljajo samo pomembnega vira zaslužka, so tudi nov dom za vse pripadnike istega naroda, daleč stran od tistega pravega doma. So pravi prostor za družabno dogajanje. Ljudje smo ponosni na svojo tradicionalno hrano in pogosto lahko slišimo, kako nekdo, ki se odseli iz države, pogreša prav svojo domačo hrano. Tako je hrana vedno dobrodošla tema za pogovor. Vsak lokalec nam bo z veseljem povedal več o nastanku neke jedi, in če zgodbe med sabo primerjamo, vidimo, da ima vsaka regija svojo. Posebno zanimivi pogovori se porajajo, kadar neko jed pripravljamo skupaj, zato se je vedno dobro udeleževati kulinaričnih tečajev. Tečaje, ki jih prirejajo domačini, in to velikokrat kar pri sebi doma, ti ponujajo pri Cookly Me.
Način, kako jemo, veliko pove o nas in naši kulturi. Velikokrat je že sam obrok pravi družabni dogodek. Za primer vzemimo Španijo, kjer ljudje pred deveto večino sploh še ne večerjajo. A potem se kmalu začne pravo potovanje med tabernami, kjer v neturističnih delih dobiš še velike tapase, že če naročiš samo kavo ali pivo. A v Španiji je večerja družaben dogodek in potovanje od enega tapas bara do druga je tam nekaj povsem običajnega. Večerja je poseben trenutek tudi za kitajske družine. Družinski člani vedno jedo iz iste velike posode, kar ponazarja njihovo povezanost.
Trajnostni turizem in lokalno prebivalstvo spodbujamo z nakupovanjem na tržnicah, ulicah in neposredno v samih hišah ter s kosilom v majhnih domačih gostilnah. Hkrati s tem podpiramo tudi kmetijstvo, ki prebivalstvu zagotavlja prihodek in hrano. Kmetje pa so tudi varuhi kulturne pokrajine, ki velikokrat doda pomemben estetski vidik turistični destinaciji. Če želimo podpirati ekološko kmetijstvo, preprosto izberemo ekološke kmetije.
Posebna pustolovščina je tudi naročanje hrane z jedilnega lista, ki ga ne razumemo. Tako je dobro, da poznamo vsaj nekaj osnovnih besed, povezanih s hrano, in že je vse skupaj lažje. Seveda lahko za pojasnilo vprašamo natakarja ali goste za sosednjo mizo, a lahko kaj hitro pride do šuma v komunikaciji. To, kar dobimo na krožnik, pa je seveda kljub našemu razumevanju vseh besed na jedilnem listu lahko tudi sumljivih barv in okusov ali pa le preveč pekoče, da bi lahko vse skupaj pojedli. Včasih je zabavno tvegati in res vse poskusiti. Vedno pa se je treba zavedati, kje je meja. Ni prijetno, če do konca potovanja jemo praške brez okusa ali obležimo v postelji. Težko se je že samo premikati skozi mesto, ker ima vsaka ulica drugačen močan vonj. Vsem nam je jasno, da ne smemo piti onesnažene vode, a včasih pozabimo, da je iz te vode narejen tudi led, ki ga popijemo skupaj s pijačo. Ena izmed rešitev, s katero se lahko izognemo onesnaženi vodi, je njeno filtriranje s filtri Lifestraw, ki iz vode odstranijo bakterije, zajedavce in mikroplastiko. Omogočajo filtracijo do kar 4000 litrov onesnažene vode, in sicer kar neposredno iz potoka, reke, jezera in tudi pipe. Enostavni so za čiščenje in shranjevanje.
Kulinarični turizem privablja ljudi v neturistične kraje, kjer ni veliko znanih znamenitosti. Ob obisku gostilne ni pomembno, kateri letni čas je, kar pomeni, da ta turizem vabi obiskovalce skozi vse leto in tako lokalnim skupnostim zagotavlja stalen dohodek. Z vsem tem pa kulinarični turizem prav tako stoji ob strani trajnostnemu.